Končno ostrejši kurz LDS

Je kompromisarska linija glede izbrisanih in džamije dokončno premagana ali ne?

Mladina 10 | 14. 3. 2004

Včeraj zvečer (tole pišem v petek popoldne) je LDS z dvema dejanjema odločno demantirala moje večkrat ponovljene zlobne insinuacije, da so že definitivno sklenili letošnje volitve izgubiti. Iz pogubnega defetizma in letargije jih seveda niso zbudile te moje sarkastične opazke, ampak (žal malo pozno) spoznanje, da jim volilci ne bežijo k Janši in Podobniku, ampak večinoma med neopredeljene - od koder jih bo s spodobnejšo držo morda možno dobiti spet nazaj. Prekinitev sramotnega (in smešno-bedastega) moledovanja Janše, naj se za ceno barantanja s pravicami izbrisanih odpove referendumu, kar je bil "leitmotiv" eldeesovske politike od novembra lani pa vse do včeraj - ali enako sramotne pripravljenosti enakega trgovanja s Podobnikom - seveda za dosego tega cilja ne bo dovolj. Tega, kako bodo ljudi skušali prepričati, da resno mislijo na drugih področjih, ne bom kaj dosti komentiral, ker se na te stvari slabše spoznam - upam v oboje: da jih bodo prepričali, predvsem pa, da z borbo proti korupciji, nepotizmu itd. res resno mislijo. In da so poleg resnih misli sposobni tudi resnih dejanj.

Že večkrat sem sicer zapisal, da se močno bojim koruptivnega "gnitja vladajočih trupel" pri živem telesu in da je zoper to najhujšo in povsem neizbežno bolezen čisto vseh vladajočih v vseh državah tega sveta edino res učinkovito zdravilo (pardon, "blažilo" - bolezen sama je namreč neozdravljiva) občasno menjavanje konkurenčnih političnih elit na oblasti. S tega gledišča bi se možnega padca LDS z oblasti na letošnjih volitvah moral veseliti - toda konkurenčna "politična elita" je zadnje mesece tako surovo pokazala svoj najbolj odurni obraz, kar ga premore, da je s tem spet pomagala LDS-u, da se zdrami in skuša prebroditi krizo. Če se bo to res zgodilo in če desnica letos še ne bo prišla na oblast, potem bomo naslednja štiri leta pač spet (zaman?) čakali, da bi se desnici "Marija prikazala" in ji naklonila kakšnega voditelja Sanaderjevega tipa, z ustreznim "evropskim" programom in primerno ekipo zanj. Pa program in ekipo bi se morda še dalo najti, celo v mali dvomilijonski Sloveniji - le slovenskega Sanaderja (beri: "sanatorja" desnice - nomen est omen!) bo v današnji Sloveniji najbrž težko najti. "Osvoboditelji" so namreč za politike še mladi - do njihove politične upokojitve je še zelo daleč, med njimi pa slovenskega Sanaderja ni videti. In bomo čez štiri leta najbrž spet pred istimi dilemami.

Ah, kako daleč me je zaneslo. Vrnimo se k že omenjenemu včerajšnjemu večeru - s katerima dvema dejanjema naj bi se bila LDS včeraj prebudila iz svoje večmesečne letargije in defetizma? No, že čez dan so tudi eldeesovski mestni svetniki v Ljubljani končno vendarle podprli moj predlog, naj mestni svet sam zahteva presojo ustavne dopustnosti referenduma o džamiji in naj se pri tem ne skriva strahopetno za županjo (potem ko jim je "centrala LDS" dva tedna podporo temu predlogu preprečevala), in pozno zvečer je bil ta predlog izglasovan - v četrkova "Trenja" na POPTV pa so v boj s trdo-ciničnim Janšo in sladko-ciničnim Brejcem poslali najostrejšo politično zasedbo, kar je premorejo, namreč Gabra in Kacina.

In rezultat ni izostal. Janševim in Brejčevim lažem in zavajanjem sta se sicer že poprej nekajkrat "v posamičnih dvobojih" uspešno (tudi po spretnosti medijskega nastopa, ne le po vsebini) zoperstavila Gaber in Potrč - tokrat pa je šlo za prvi "ekipni dvoboj" pred televizijskimi kamerami. Pristranskimi, kajpada, kot smo to - vsaj glede izbrisanih - pri Slaku že navajeni. Janša se lahko oglasi in vpade v besedo komurkoli in kadarkoli - kamera ga takoj snema in Slak mu besede nikoli ne odvzame. No, niti ne poskuša, saj odvzeti je Janši tako in tako niti ni mogoče. Vsem drugim vpada v besedo (bolje: v tok misli) tudi sam Slak - namesto da bi pustil, da debata teče sama od sebe, z neposrednim medsebojnim odzivanjem sogovornikov.

No, ampak tokrat se ne Gaber ne Kacin nista pustila kaj dosti zmesti takim manevrom, pa Miheljak tudi ne. Kako so vsi trije, vsak na drugi točki, Janši in Brejcu večkrat dokazali, da lažeta, je bilo prav zabavno gledati - le toliko medijsko spretna (kot to zna Janša) zlasti prva dva morda nista bila, da bi potem, ko se je Janša parkrat iz dokazane laži skušal izviti še z drugo ali celo tretjo "preinterpretacijo" lastne izjave, resnico "suho" (ali cinično, kot Janša) pribila pač še drugič ali tretjič. Razumen razpravljalec pač računa na to, da "se le v mlinu dvakrat pove", češ, kdor hoče, je že razumel, kdor noče, pa nikoli ne bo - bojim se pa, da je gledalcev, ki v takih razpravah več dajo na cenene efekte ("si videl, kako ga je zabil!?"), precej več, kot običajno mislimo.

Miheljak se tu ni pustil in je Janši mirno še enkrat citiral njegove lastne besede, ki jih je Janša hotel zanikati, da sploh niso bile njegove. In v takih primerih niti ni nujno, da Janša res zavestno laže - bolj se mi zdi, da spada med tiste ljudi, za katere se reče, da "imajo bujno fantazijo" (Mile Šetinc, ki ga dobro pozna, bi morda rekel "paranojo"), ali pa: "ta pa laže in naklada tako, da sam sebi verjame". Gaber ga je odlično ujel na laži, ko je hotel zanikati svojo na TV izrečeno trditev, da je Toševa javnomnenjska raziskava zlonamerno prikazala Janševi stranki prevelik odstotek podpore, samo da bi dvignila alarm pri volilcih LDS. Janša se je spretno izvijal s "preinterpretiranjem" vsebine in pomena te svoje izjave - kdor si je ni od takrat sam dobro zapomnil, mu je morda celo verjel, čeprav drugače ni njegov brezpogojni vernik. Podobno je bilo z Brejčevim smešnim izmikanjem, ko ga je Gaber "stisnil" pri vprašanju, kdo v resnici izbira dekane fakultet - ampak tudi tu je za širšo publiko najbrž manjkal še končni udarec, ko se je Brejc zatekel v svoj cinični nasmešek, češ, saj vemo, kdo v resnici imenuje dekane in kakšna je pri tem vloga rektorja. Da, Gaber in Brejc to vesta, ker sta oba fakultetna učitelja - od drugih ljudi pa malokdo.

No, taktike javnega spopadanja z lažmi in demagogijo se bomo vsi še vse življenje učili - demagogi so tu pred množico praviloma uspešnejši od resnih razpravljalcev. Ampak spopasti z demagogijo se je treba, ne ji pasivno popuščati. Vseh nikoli ne boš prepričal - a če demagogiji popuščaš, boš izgubil zaupanje še pri lastnih simpatizerjih. To velja seveda tudi za Gabra samega - ki je imel na začetku včerajšnje razprave dovčerajšnjo "defenzivno linijo LDS" očitno še tako v glavi, da so mu uhajali z jezika celo "Ropovi" stavki o tem, da nasprotniki osamosvojitve Slovenije seveda nobenih pravic ne bodo dobili. "Ropovi" (še bolje: Bohinčevi) stavki pravim zato, ker jih Gaber menda ne bi v resnici podpisal!? In me niti dosti ne zanima, ali so v zadnji verziji "sistemskega zakona" v resnici zapisani ali ne (kar je Janša zanikal!) - nepopisna sramota za LDS je že, da si jih sploh upajo izustiti, kaj šele spraviti na papir. Nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije je politična opredelitev - in od politične opredelitve naj bi bilo odvisno, ali ti bomo priznali človekove pravice ali ne?!!