kolumna / Matevž Krivic: Laž pri laži, a vendar vodo drži?

Pojasnilo za mlajše bralce, ki morda ne vedo več, kaj je to slamnata streha: naslov te kolumne je parafraza stare otroške uganke: "Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži - kaj je to?" Na moje parafrazirano vprašanje o lažeh, ki pa vendar "vodo držijo" (ali res, bo pokazal izid referenduma), bi se odgovor morda lahko glasil: to so Grimsove in Simonitijeve laži - če jih podpre sveta Katoliška cerkev in s 700 nedeljskih maš pošlje vernike naravnost na (drugače slabo obiskana) volišča. Laž je sicer tudi po krščanski morali eden od "naglavnih grehov", ampak za domnevno "bogudopadljiv" (v resnici pa za interese Cerkve koristen) namen bodo tudi župniki pri spovedi take "dobronamerne laži" blagohotno spregledali ... No, saj jih Grims pri spovedi najbrž niti ne bo priznal kot greh, pa župnik potem še v zadregi ne bo, kakšno pokoro naj mu za to naloži. Pokoro bi mu lahko naložili le volilci, če tem lažem na referendumu ne bi nasedli - kako bo s tem, bomo kmalu videli.

Na širše kroge preprostih volilcev, ki se na zapletena pravno-politična vprašanja glede takega ali drugačnega upravljanja javne RTV sploh nič ne spoznajo, bo pa tako in tako mnogo bolj kot te laži vplivala primitivna in hkrati prefrigana propaganda, ki morda niti lažniva ni, ampak celo resnična: da bo novi zakon zmanjšal prispevek za RTV - če ne drugače, že s tem, da ukinja načelo avtomatičnega usklajevanja višine prispevka z inflacijo. Kaj bolj blagodejnega za ušesa množice preprostih volilcev kot to, da bo treba plačati manj kot doslej!

Da se je s tem zapletel v novo laž, Grimsa seveda kaj malo skrbi. To laž so vgradili celo v sam zakon, kjer so v deklarativni 2. člen vključili formulacijo, ki naj bi potolažila tuje kritike in ki med drugim obljublja "primerno financiranje" RTV - hkrati pa so iz operativnega dela zakona izločili določbo o usklajevanju prispevka z inflacijo, kar je seveda minimalen (čeprav še sploh ne zadosten) pogoj za "primerno financiranje". Tuji strokovnjaki so vlado izrecno opozorili, da je v zakonu predvideni način financiranja v očitnem nasprotju s priporočili Sveta Evrope o "zanesljivih in transparentnih okvirih financiranja", ki naj preprečujejo "kakršenkoli vpliv na uredniško neodvisnost in institucionalno avtonomijo organizacije", in da utegne tudi novi način financiranja politični oblasti omogočati ravno to, kar bi moral preprečevati. Evropsko primerljiv zakon? V popolnem nasprotju z evropskimi standardi - tudi pri financiranju!

Ker smo resni razpravljalci proti taki demagogiji brez moči, si oglejmo raje še nekaj Grimsovih in vladnih laži - v upanju, da bodo šli na referendum tudi ljudje, ki se bodo odločali na podlagi argumentov, ne le puhle propagande. Najprej si oglejmo še hudo manipulativnost deklarativne dopolnitve 2. člena zakona: "Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe." Razen na koncu je formulacija sicer povsem enaka tisti, ki jo je predlagal "tretjerazredni poljski uradnik" in "strokovnjak za Mongolijo in Azerbajdžan" dr. Jakubowicz (v resnici predsednik odbora za medije pri Svetu Evrope) - toda nesrečni Poljak je očitno pozabil, da ima opravka z Balkanci in njihovo nadarjenostjo za manipuliranje. Ker ni izrecno zapisal: "Če sprejmete moj predlog v načelnem 2. členu, morate potem seveda v operativnem delu zakona poskrbeti za instrumente, ki bodo to res omogočili," so ga izigrali - in naredili prav nasprotno: prazna deklaracija nič ne škodi, dajmo jo noter - drugo pa ostane vse nespremenjeno! Čeprav so prav za "tisto drugo" dr. Jakubowicz in drugi izrecno ugotovili, da ni v skladu z evropskimi standardi in priporočili - recimo, da ne ustreza "zahtevi po transparentnosti (načina imenovanja) in morda tudi ne zahtevi po pluralizmu" (Jakubowicz) in da s tem naša država "odstopa od temeljnega načela političnega nevmešavanja, kjer je bila doslej Slovenija vodilna v regiji" (Koenig in White). Evropsko primerljiv zakon??

Realna stopnja naše politične kulture se seveda jasno kaže že v takih "balkanizmih". Vladni predstavniki so grozno užaljeni, kadar kdo omeni tudi politično tradicijo in kulturo kot enega od nujnih pogojev za to, da v kakšni državi celo brez izrecnih zakonskih zagotovil v praksi uspešno zagotavljajo politično neodvisnost javne RTV - njihova ignoranca glede tega pa je tako velika, da se sploh ne zavedajo, kako so s svojim lastnim "argumentiranjem" tujim strokovnjakom tudi v neposrednih pogovorih z njimi nazorno demonstrirali, kakšna ta stopnja njihove politične kulture v resnici je. Recimo s smešnim ponavljanjem "kronskega dokaza" za politično pristranskost dosedanje RTV (dvakratna izvolitev Kocijančiča), ki se mu izkušeni tuji izvedenci in politiki seveda samo prizanesljivo nasmehnejo. In so odgovorili - vpričo Grimsa (sem slišal na lastna ušesa) -, da pač v vsakem sistemu nazadnje seveda nekdo dobi na glasovanju večino in da je predsednik sveta pač samo eden od 25 tam glasujočih pa da manjša prevlada ene politične usmeritve v takem organu, ki je tudi v drugih državah normalna, še nikakor ne pomeni, da je zato sistem imenovanja slab in da ga je treba radikalno spremeniti. Še najmanj, dodajam jaz, pa seveda tako, da sistema, ki je morda v praksi dajal rahlo večino levici, ne uravnotežiš s tem, da dodaš še nekaj doslej morda zapostavljenih organizacij drugačne usmeritve ter izboljšaš načine in kriterije izvolitve, ampak da ugotovljene manjše slabosti zlorabiš za to, da "na horuk" uvedeš sistem, v katerem bo oblast zlahka vzpostavila svojo ne le rahlo, ampak popolno prevlado. In to, ne pozabite, ne le v programskem svetu (tam nekoliko prikrito), ampak povsem neposredno (z devetimi "političnimi nominiranci" od enajstih!) tudi v drugem, po svoje še pomembnejšem upravljalskem organu, ki pa ga manipulativno skrivajo pod zavajajoče ime "nadzorni svet".

Na koncu naštejmo še nekaj najbolj "imenitnih" laži in zavajanj:

- kategorične Grimsove, Petkove itd. trditve, da v Evropi ni države, ki bi imela sistem volitev članov sveta RTV primerljiv z našim dosedanjim - huda laž, omogočena z "uradnim" zamolčevanjem bistva nemškega sistema, Portugalske in Madžarske;

- dvojna laž o nemškem sistemu v zadnjem uradnem gradivu ministrstva: prvič, da je v Nemčiji samo ZDF (v resnici kar 14 javnih RTV-institucij!), in drugič, da imajo tudi tam predstavniki države večino nad predstavniki civilne družbe (42 : 35), čeprav je v resnici ravno obratno!

- direktna laž, da je na Madžarskem to razmerje 11 : 10, v resnici pa je celo 11 : 21!

- popolno zamolčanje Portugalske ...

Naj končam z zadnjo Grimsovo lažjo (v današnjem, četrtkovem Dnevniku), da "grdo lažemo" mi drugi, ne on, ker da nihče od nas "ne da na mizo svoje analize, temveč postavljajo pavšalne trditve" itd. To je huda laž ne le nasproti obširnim tujim ekspertizam in natančnim domačim predlogom (DNS, Mirovnega inštituta itd.), ampak še posebej nesramna nasproti meni osebno. Že 16. junija sem v Delu objavil z viri dokumentirano kritiko Grimsovih poprejšnjih zavajanj o domnevno "enotnem mnenju evropske ustavne stroke" o teh vprašanjih - zoper katero se doslej ni upal niti pisniti, ne pisno ne ustno ... To je Grimsova morala.