Državni izbor / Portugalski splav meduze

Se še spominjate grozljive zgodbe v zvezi s katoliškim fundamentalističnim filmom z naslovom Nemi krik? Otroci so ga gledali pri verouku, tudi pri nas. Film prikazuje abortus. Še posebej je film umetelno narejen, da imajo otroški gledalci občutek, kot da nesrečni fetus v resnici izpusti svoj predsmrtni krik. Velikokrat sem se spraševal, kolikšne travme so morali prenašati nedolžni otroci. Vsekakor pa so vsi tisti, ki so ta film vsiljevali negodnim otrokom pri verouku, krivi in odgovorni za to neznosno izkušnjo, ki je marsikoga brutalno zaznamovala za celo življenje.

V združeni Evropi so tri države, v katerih je splav prepovedan. Ni samo moralni zločin, temveč tudi kaznivo dejanje. Na Irskem, na Poljskem in na Portugalskem. Tudi če ženske, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov odločajo za prekinitev nosečnosti, morajo opraviti to operacijo na tujem. V resnici je zadeva dosti bolj občutljiv. Nihče se ne odloča za abortus kar takole, mimogrede. Če pa je abortus zločin, potem je položaj ženske še toliko hujši. Tako v pravnem kot v moralnem pogledu. Medtem ko sta Irska in Poljska neomajni v svoji strogosti, pa se na Portugalskem to vprašanje vse bolj in bolj odpira.

17. februarja je prišlo do pomembnega preloma. V malem kraju Aveiro na severu Portugalske se je opoldne razleglo veliko veselje.Množica manifestantov je preplavila stopnišča sodne palače. Kljub temu, da je državni tožilec konec januarja zahteval najvišje možne kazni, od treh do osmih let zapora za zdravnika, za njegovi asistentki, za sedem žensk in njihovih mož ali prijateljev, je sodnik razsodil drugače: "Pravica potrebuje dokaze."

Javno tožilstvo je takoj naznanilo, da se bo pritožilo. Kaj mu pa drugega ne preostane. Ste že slišali za tožilca, ki bi kar sam od sebe vrgel puško v koruzo? Na zgodovinsko sodbo je prušlo tudi več poslancev z levice. "Vsem je bilo jasno, da je šlo za eksemplarično, zgodovinsko razsodbo", je vzkliknila komunistična poslanka. Odette Santos. In poslanka se v resnici ni niti najmanj zmotila. Z dnevi in tedni je ta proces postal simbol odprtejše Portugalske. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je kar 75% odgovorilo, da je potrebno legalizirati abortus in umakniti v ropotarnico zgodovine še posebej restriktivni zakon, ki je še dandanes v veljavi. Zakon je izglasovala parlamentarna desnica že leta 1984 - remember Orwell - prekinitev nosečnosti pa je možna samo v primeru posilstva in fizične nevarnosti za mater (do16 tednov), v primeru ali pa če bi bilo huje ogroženo psihično in zdravje matere, ali če bi prišlo do najhujših deformacij fetusa (do 24 tednov).

Po drugi strani se je postavila portugalska levica. Miguel Portas, vodja Levega bloka, je že naznanil prihodnje boje: "Ta razsodba dokazuje, da je zakon popolnoma zgrešen in ga je treba korenito spremeniti." Pridružile so se mu lokalne feministke iz Aveira in obljubile, da se bo bitka nadaljevala. In pri tem ne gre samo za prazne besede ali za posamičen primer, ki bo prej ali slej utonil v pozabo. Že leta 1998 so leve stranke in libertarni intelektualci prišli na dan s prvim poskusom referenduma, ki naj bi dekriminaliziral abortus. Izid referenduma je bil tesen, da bolj ne bi mogel biti. Proti referendumu je glasovalo 50,9% volilcev. Šlo je torej za las. Katoliška Cerkev se je lotila obsežne kampanje, kakršne še ni sprožila v svoji zgodovini. In vendar se je referenduma udeležilo le bornih 32% volilcev.

Če je človek še tako zagrizen katolik, bi pričakovali vsaj neusmiljeno logiko štrevilk. Na Portugalskem, ki je nedvomno katoliška dežela, vsako leto opravijo od 20.000 do 40.000 ilegalnih splavov. To pa v praksi pomeni, da je med temi splavi kar 11.000 takšnih s hudimi komplikacijami in tudi s smrtnimi žrtvami. Zdravniške operacije opravijo samo pri nekaj sto prekinitvah nosečnosti. In kako se končale druge prekinitve nosečnosti? Poslanka vladajoče večine v parlamentu in nekdanja ministrica za zdravje, Leonor Beleza, je s stisnjenimi besedami povedala, da v bolnicah opravljajo tudi legalne prekinitve nosečnosti. Kar naj bi bilo v hudem nasprotju z zakonodajo. Naj porodnice umirajo, samo da ne bo škandalov. SKRITI GREHI, JAVNE VRLINE.

Poslanci vladne večine desnega centra so v sredo zavrnili vse osnutke zakona, prav tako so vrgli v koš predlog za referendum v zvezi z depenalizacijo abortusa na Portugalskem. Opoziciji seveda ni uspelo. Vladajoči socialdemokrati - desne provenience - pa so postali talci Ljudske stranke. Saj veste, evropske ljudske stranke po pravilu tako ljudomile, da ne bi dovolile enega samega abortusa, pa če se svet sesuje v črepinje.

Portugalska je razklana. Zagovorniki legalizacije prekinitve nosečnosti so si zavihali rokave. Terjali so bolj človeško zakonodajo in se pripravljajo na referendum za vsaj delno depenalizacijo prekinitve nosečnosti do desetega tedna nosečnosti. Zbrali so že 120.000 podpisov. Po drugi pa je zavihalo rokave gibanje "Več življenja, več družine", ki je sovražno razpoloženo do liberalizacije, je že zmagoslavno prišlo na dan s svojimi 190.000 podpisi proti liberalizaciji prekinitve nosečnosti.

Vse kaže, da vladajoča stranka ne bo naredila nikakršnega koraka naprej. Saj bi, ampak kaj, ko pa ljudska stranka in katoliška Cerkev trdno držijo za zavoro. Žensk pa tako ali tako ni nihče vprašal.