Kultura

Smotra št. 1

Klubski maraton

Jaša Kramaršič Kacin  |  Mladina 46  |  19. 11. 2001

Zakaj je propadel Novi rock? Zaradi v primerjavi z drugimi poletnimi festivali neprivlačnih in dragih Križank in z umanjkanjem občinstva izražene odvečnosti, da bi tam sproti predstavljali nadebudne ansamble domovine? Zaradi neskladnih značajev prirediteljev, Radia študent in Škuc Ropota oziroma Vidmarjevega ata, ki je na zadnjo, jubilejno dvajseto izdajo pripeljal nadebudno Siddharto? Zaradi tega, kakor razočarano ceni edini zavzeti roker v uredništvu Mladine, "ker je slovenski rokenrol šou u kurac"?

Na srečo se nam je Slovencem tolažiti s kar dvema manifestacijama sveže in ne samo rokerske sape. Prva je, če ne tolmačimo narobe njenega spodbujanja "domače klubske aktivnosti in omogočanje koncertne izkušnje manj izkušenim, a obetajočim glasbenim izvajalcem", Klubski maraton Radia študent. Šesterica, ki so jo izbrali izmed šestindvajseterice pretendentov, se je po parih vse od konca septembra z zastonjskimi koncerti predstavljala v desetih mladinskih klubih, po za tako frišne ansamble res maratonskih špilih v po zapisih na str@ni RŠ sodeč bizarnih prizoriščih - bojda se je najbolje odrezala tolpa črnomaljskega MKK-ja - pa za finale bušnila v metelkovsko Menzo pri koritu.

Resda brez zagorskih Sun Ate mars, ki so odnehali pred zadnjim krogom, a pred polno, po vsebnosti dreadlocksov visoko kotirajočo dvorano in na dveh odrih, ki sta krajšala premore med nastopajočimi. Je domači rokenrol res šel po gobe? Ne bi vedel. Bi pa menil, da se je na maratonu, ki je, hvalevredno, od zadnjih trzljajev Novega rocka prevzel širokogrudnost - od kitar do sintetizatorjev - hotel staviti na držo in ne na žanrske opredelitve in se namenil ansamble za nikakršne pare predstavljati na njih dimenzijah najbolj primernih prizoriščih, še najbolj odlikovala ekipa za zračenje, kljub pomanjkanju decibelov razantni smledniški nojzerji Sist En 343 in primerno zagatni ter špasni dekonstruktorji Kraški solisti. Če že vemo, kaj na tovrstnem maratonu počne žoambotovski Drugi disko, katerega razdrapani zvok je spočetka spomnil na herojske novorokovske cajte (prmejduš, če ne na Indust-Bag) in kaj besno žaga (klasiko nojza in hardroka) velenjski Wreck, pa nam za razliko od navdušencev pod odrom ni jasno, od kje mu novomeški Moveknowledgement, ki je z brzostrelnim raperjem, popevkarsko vokalistko in stereotipi čisto radyoyojevsko dete in je Ičiju izvabil solzo za Heavy Les Wanted. Morda pa bo udarneje zastavil inventivno poimenovani Novi novi rock Škuc Ropota, ki naj bi "ozaveščeno produkcijo urbane glasbe vseh rockovskih in sorodnih zvrsti, posebej one z možnostmi mednarodnega prodora" predstavil na lokacijah "od Cankarjevega doma do Železniškega muzeja in Orta"?

povezava