Ruski LO-FI

Dictionary of Imaginary Places

Jaša Kramaršič Kacin | Mladina 6 | 12. 2. 2002

Zadnji snežni zameti

Morda pa bi vseeno veljalo stopiti do galerije Škuc na Starem trgu in se v teh težkih časih z globokoumnimi koncepti obtežene umetnosti naužiti osvežujoče sape z ruskih poljan. Čeprav ste se morda že pustili očarati kateri od ljudomilih, samoljubju posvečenih in ironizirajočih ga inštalacij Vadima Fiškina, denimo Snow Showu, ki še tako nesamozavestnemu obiskovalcu nakloni poimensko posvetilo, kratek tuš orkestra s terase in curek snega iz stiropora.

Fiškin čisto levo razstavlja svoje poglede na krhki simbol slovenstva, Postonjsko jamo, ki jo je naselil z gromozanskimi zračnimi plovili in obelodanil v dekorativni, od "migetajočih" plastificiranih razglednic prevzeti tehniki, v zadnji sobani Škuca pa s svojim Kaplegrafom, prevajalcem zvoka v "jezik kapljic", z dramatično sinkopo za pokom balona tik ob glavi na televiziji trpečega sonarodnjaka Guie Rigvave poudari značilen ton njegovega dela We are friends.

Absurd, humor in odmerek melanholije presevajo tudi z Rigvavinih videov - eden izmed naslovov: Ubijam čas, čas ubija mene - pasti, ki izkoriščajo pozicijo artefaktov, da medejo zvedavo občinstvo, in če je soditi po točkah za umetniški vtis in zvijačnost, je tokrat Škucu v danih okvirih uspelo. Lo-fi, a srčno.

povezava