Kultura / Pomladne viže kapelice
Življenje je lepo&Balkanska promenada
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2004

Newagersko obredje...
© Miha Fras
Čeprav je napovedovanje pomladi letos kaj tvegano početje, se zdi, da galerija Kapelica že cveti s tem prečudovitim letnim časom. Ali pač? Menda bi tudi ljubitelji umetnosti v parlamentu jemali sicer nepreverjeno trditev Življenje je lepo, ko bi jo prebrali na dokumentu Kapelice, z veliko rezervo, če ne kar s slinami po nečednostih, ki se pač morajo skrivati za tako sončnim naslovom. Nak. Čeprav smo upali na najhuje, se je za naslovom ponedeljkovega performansa Olge Pirih - Lore (in Družine) dejansko skrivalo prostodušno newagersko obredje z bobnanjem, bruhanjem ognja in enim pitonom, obredje, kakršnega uganja brez pretenzij po umestitvi v galerijo veliko sekt in uličnih glumačev po svetu. Zdaj. Lahko se seveda sprašujemo, zakaj je bilo treba Družini Pirihove riniti prav v Kapelico z vso njeno zagatno zgodovino katoliškega objekta in prostora od newagerske veroizpovedi karseda oddaljenih artističnih dejavnosti, zakaj bi rada prav v Kapelico priklicala gozd in ali je pravi način res mantranje, medtem ko se dušiš od izparin petroleja in saj? Lahko pa se seveda, umestneje, vprašamo, ali ni zatajil filter galerije, ki si je renome zgradila s pozicijo in opredelitvijo in bi Pirihovi in njenemu veselem plemenu z lahkoto oddala prostor, ne da bi se podpisala pod vabilo na umetniški dogodek.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2004

Newagersko obredje...
© Miha Fras
Čeprav je napovedovanje pomladi letos kaj tvegano početje, se zdi, da galerija Kapelica že cveti s tem prečudovitim letnim časom. Ali pač? Menda bi tudi ljubitelji umetnosti v parlamentu jemali sicer nepreverjeno trditev Življenje je lepo, ko bi jo prebrali na dokumentu Kapelice, z veliko rezervo, če ne kar s slinami po nečednostih, ki se pač morajo skrivati za tako sončnim naslovom. Nak. Čeprav smo upali na najhuje, se je za naslovom ponedeljkovega performansa Olge Pirih - Lore (in Družine) dejansko skrivalo prostodušno newagersko obredje z bobnanjem, bruhanjem ognja in enim pitonom, obredje, kakršnega uganja brez pretenzij po umestitvi v galerijo veliko sekt in uličnih glumačev po svetu. Zdaj. Lahko se seveda sprašujemo, zakaj je bilo treba Družini Pirihove riniti prav v Kapelico z vso njeno zagatno zgodovino katoliškega objekta in prostora od newagerske veroizpovedi karseda oddaljenih artističnih dejavnosti, zakaj bi rada prav v Kapelico priklicala gozd in ali je pravi način res mantranje, medtem ko se dušiš od izparin petroleja in saj? Lahko pa se seveda, umestneje, vprašamo, ali ni zatajil filter galerije, ki si je renome zgradila s pozicijo in opredelitvijo in bi Pirihovi in njenemu veselem plemenu z lahkoto oddala prostor, ne da bi se podpisala pod vabilo na umetniški dogodek.
Vnovični posvetitvi in uravnovešenju energij pa je v četrtek sledila prigoda s švicarskim triom N3krozoft Mord, ki se je s svojo turnejo Balkanska promenada nameril od Pule preko Tirane do Dunaja in prišel v Ljubljano ravno še pravi čas, da priredi interno slovesnost ob vstopu Slovenije v NATO. Interno slovesnost, bolje rečeno video in zvočno improvizacijo iz preko radijskih valov pobranih vzorcev, na poti posnetih sekvenc, dokumentov Atlantske zveze, citatov, popačenih deklamacij iz Dostojevskega, elektronskih šumov in nojza. Lepo in prav - verjetno je vsaka slovesnost, če jo je že treba prebaviti, boljša od tiste v Cankarjevem domu, ampak če je imel N3krozoft Mord v Kapelici videastično elektronski jam session, je treba reči, da je bilo tudi v domačih logih videti in slišati neprimerno prepričljivejše in od igre naključij ne tako zelo odvisne izdelke zvrsti. Najprej obvladovanje, potem improvizacija?

...in računalniški jam session v kapelici
© Miha Fras