Kultura

Evolucija ne miruje

Galapagos

Jaša Kramaršič Kacin  |  Mladina 42  |  24. 10. 2004

Če se je kdo spraševal, kaj zadnje čase kuha Damijan Kracina, je odgovor še kak teden na voljo v Alkatrazu na Metelkovi, ki je naposled postregel z nekaj sočnosti. Galapagos, kot je ime njegovemu skupnemu podjetju z Vladimirjem Lebnom, je predstavitev zaenkrat še neobstoječe favne mitskega otoka, ki se v tokrat smotrno izrabljeni galeriji nastavlja v liku 1:1 odlitkov, videa, umetniških slik in kipov ter prisrčne makete.

Kakšne favne? Kot iz fetusov ali iz primitivnih razplojevalnih organov sestavljenih Kracininih muzgavcev, v opice - nemara: The Monkees - preoblečenih avtorjev, ki z videa žgeta nekako pank, Lebnovih, s skoraj reliefnim nanosom naslikanih stripovskih, duševno razrvanih žverc, Kracininega, s kengurujskim repom obdarjenega človečnjaka prihodnosti s pripadajočim psom...mutacije, deformacije in izboljšave, a tokrat z dobrovoljnim namigom in humorno noto.

Ob Galapagosu bo menda pobuljil in se zaradi obilice dražljivih potankosti zadržal tudi vikend paket Metelkove, saj se Alkatraz po novem ne zapre do polnoči, in kakor je njega ogled priporočiti ljubiteljem Plastosov ter galerijski publiki jakšetovske usmeritve, pa se novi dosežki evolucije nasmihajo tudi šoloobvezni mladini. Za staro in mlado.