Kultura / Ni miru za Metelkovce

Črne sile se zgrinjajo nad osvobojeno ozemlje, ki daje prestolnici privid mesta, in komaj so si lokalni možakarji nehali dvigovati moralo z zalezovanjem in tepežem istospolnih na obrobju Metelkove, je mesto v mestu napadla druge vrste nadlega. Reče se ji republiška tržna inšpekcija, kadar dobi befel z vrha, pa rešuje tudi tako pereče zadeve, kot so: kaj in za koga kuha priložnostni chef Črne kuhinje, gospod Benedikt, in, ali v krčmi Jalla Jalla izdajajo račune. Naj inšpektorjem na tem mestu zaželimo veliko uspeha pri preštevanju, koliko hrenovk je prodal gospod Benedikt in koliko čajev s šnopsom so nakuhali v Jalla Jalli ter tako oškodovali proračun, Metelkovcem pa potrpljenja in močnih strupov, saj poučeni s peripetijami drugih društev in klubov, ki so se bojevali s to nadlego, cenimo, da bo boj dolg in težak. Pa ne edini. Zaradi napovedanega rušenja Male šole bo Metelkova letos izjemoma ostala brez poletnega dopusta in jo bo zračil ter dajal poguma dežurnim aktivistom Festival stalne grožnje, ki bo do nadaljnjega in večidel brezplačno dogajal tam okoli Gromke in Menze. Večidel, še dobro. Saj se vsaka vstopnina pozna obisku, kakor smo preverili v torek v Gromki in v Menzi pri koritu.

Hripav glas, kakor se imenuje cikel dratarskih, še najraje iz punka izvirajočih praks iz Gromke, na srečo včasih zanese tudi v čudaštvo, kakršnega se gre vztrajni Litvanec Ramunas Jaras. Le-ta je sicer že cmaril kranjsko klobaso nad plinskim gorilnikom pred leti v Menzi ter istotam s precejšnjo mero muzikaličnosti izvajal tudi svoje (Mozartove?) koncerte za klarinet in poceni elektroniko, delal šundr, lutkaril, se slačil do gat, mazal s paradižnikovo mezgo...ampak brez tokrat nezgrešljivega apokaliptičnega tona, zaradi katerega se je konjenica med rezgetanjem morala celo malo zamisliti. Prerok na mušnicah? No. Manj smeha, pa zato več zasluženega poga je v torek požela norveška zasedba I.O.U., ki jo žge med do konca navitim rokenrolom in vreščavim hardkorom, ne nujno v tem zaporedju, in ki bi z viškom energije in včasih zelo dobrodošlim mankom izkušenosti oziroma rutine zlahka popestrila tudi katero od FV veselic. Sveže, inventivno? No ja, še vseeno daleč od občutka, da te je izpljunil časovni stroj na začetek osemdesetih, ko so bili v Menzi nastopajoči Belgijci Usual suspects šele v potenci, in od neugodnih primerjav s podobno skankajočimi Kuzlami ali Šundom.