Kultura / Tour de Metelkova

Smo na Metelkovi videli vse, kar se je videti dalo? Gost letošnjega Mesta žensk, newyorško berlinski kolektiv post theater, ki je vodil delavnico Topografije abecednega mesta, še zdaleč ni tega mnenja in je skušal svoje prepričanje podkrepiti z vodenim ogledom metelkovskih prizorišč, skritih kotičkov in deponij. Križemkraž Metelkove, z ihto, zaradi katere se je priganjana čreda na koncu uro in pol dolge epopeje bolj vlekla po zadnjem stopnišču, je vnaprej napovedane ogleduhe dva dni zaporedoma, štirikrat na večer vodila za nos s prijemi turističnih vodičev dodobra seznanjena ekipa, med ogledom dvanajstih site-specific performansov pa so se skupine lahko tudi okrepčale z napitkom iz v Črni kuhinji scmarjene plastike - čokoladni liker, glej foto - in jih je brez uspeha vabila na shopping v BTC "neka druga", iz vsakdanjejšega filma vodička.

Krasen sprehod po spregledanih kotičkih Metelkove, kronan z umetniškim doživetjem, ki so ga pripravili nadebudni gledališčniki, likovniki, plesalci, videasti? Ma, ne baš. Saj se je zastavek, ki je dostikrat računal na presenečenje, zaobrnitev perspektive, in se je mimo načelnega stremenja po "proženju debate o Metelkovi" ter obrobnega komentarja metelkovskih prilik namenil, da zbrano ljudstvo vsaj zabava, sfižil med improligaškimi vajami in podobami trenutkov, izvzemši lepo izvedeno diverzijo Na klancu, kjer so za pražnje pogrnjeno mizo stregli juho iz kamenja in morda še Snow Globe, dejansko site-specific akvarij znotraj akvarija v Mali šoli. Za leglo zla kaj pohlevna bera, toliko pretegnjena kot je nanos Topografije abecednega mesta na delo Frana Metelka, ki pa je vendarle postregla s perspektivo: mar se oblasti (v imenu turistom prijaznega mesta) in Metelkovi (v imenu transparentnosti in odpravljanja predsodkov) ne bi prileglo vsaj poletno vodstvo po najbolj živahnem mestu prestolnice? In, ne nazadnje - bi si mentorji drugič vzeli več od štirinajstih dni, v katerih naj se pripravijo performansi?