Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

 |  Mladina 1  |  Politika  |  Intervju

Ni prvič, da je bilo ogromno časa in energije vloženo v to, da se najde način, kako se izogniti vsebinski obravnavi težko rešljivih ustavnopravnih vprašanj.

Dr. Ciril Ribičič: »Prvič sem resno zaskrbljen, ali ustavno sodišče ne izgublja svoje legitimnosti in avtoritete.«

Nekdanji ustavni sodnik in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani

Ciril Ribičič je v svojem mandatu zagovarjal ustavno sodišče, tudi kadar je bil med preglasovanimi. Zagovarjal ga je tudi po tem, ko je ustavno sodišče zapustil, tudi aktualno sestavo. A njegove besede so iz odločbe v odločbo bolj kritične. V aktualni, o družinskem zakoniku, ne vidi nič pozitivnega. Ustavno sodišče pa se samo umika s seznama uglednih in vplivnih evropskih ustavnih sodišč, na katerega so se vpisali z odločbo o izbrisanih.

Ko sva pred časom govorila, ste napovedali, da glede na sestavo ustavnega sodišča ne pričakujete dovolj poguma, da bi ustavili referendum o družinskem zakoniku, in imeli ste prav.

Res je, a vmes je prišlo do kompromisnega predloga družinskega zakonika. Ko sva govorila, je bila na mizi različica zakonika, ki je vsebovala pravico do posvojitve otrok za istospolne pare ter bolj ali manj popolno izenačitev zakonske zveze in istospolne partnerske skupnosti. Zoper te rešitve so bili ugovori, da gre za zlorabo, kadar državni zbor v širši zakonik vključi odpravo neustavnosti glede dedovanja zato, da bi preprečil referendum o celotnem zakoniku. Drugi ugovor se je nanašal na vprašanje, ali je posvojitev otrok res pravica ali le privilegij, pri katerem ni mogoče govoriti o diskriminaciji. S sprejemom kompromisnega predloga je vse to postalo brezpredmetno. V ospredje je stopilo vprašanje diskriminacije istospolno usmerjenih, če zakonik ne bo sprejet, in zato sem pričakoval, da se bo ustavno sodišče postavilo na stran varstva ranljive manjšinske skupnosti. Razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča je veliko zaradi tega, ker kompromisna rešitev ne prinaša prevelikega koraka in ni pretirano liberalen, temveč gre zgolj za manjši korak v pravi smeri, v katero gredo številne tradicionalne demokracije v Evropi.

Ustavno sodišče pa ni imelo poguma, niti da bi se odločilo proti istospolnim, če je že takšno njegovo mnenje, ampak se je izognilo odločitvi. A z jasnim sporočilom enim in drugim, manjšini, da za njimi ne stojijo, in večini, da je usoda manjšine v njihovih rokah …

Ustavni sodniki pravijo, da bo vsebinska presoja mogoča kasneje; sam dodajam, da bo mogoča le, če bo zakonik prestal referendumsko preizkušnjo. Bojim pa se, da pri tem ne bo šlo za ustavne spore, ki bi jih sprožili tisti, ki kot LDS menijo, da je kompromisni predlog ustavno sporen, ker ne zagotavlja pravic istospolno usmerjenim. Prej lahko pričakujemo spore, ki jih bo sprožala nasprotna stran. Sam vidim ustavno sodišče kot varuha človekovih pravic, ki je na strani tistih, ki so v manjšini in slabotnejši, v slabšem položaju, nemočni, revni, in ne na strani močnih in vplivnih, ki imajo že tako dovolj drugih vzvodov, da si zagotovijo večinsko podporo v vladi in parlamentu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.