Ogenj v strehi
Sončne elektrarne in požarna varnost
Elektrarna na strehi osnovne šole in telovadnice v Križah, moč 80 kW
© Simon Peternel
V Sloveniji stoji že krepko čez tisoč sončnih (fotonapetostnih) elektrarn. Večina jih je postavljena na strehah. Postavitev energetske naprave na streho objekta pa bistveno vpliva na požarno varnost tega objekta. Možnost za izbruh požara se poveča zgolj pri nestrokovno izvedenih delih ali pri uporabi nekakovostnih materialov, gašenje pa je oteženo v vsakem primeru. Še posebej je gašenje objekta s sončno elektrarno težavno podnevi, ko moduli elektrarne proizvajajo električno energijo, čeprav gasilci objekt izklopijo iz električnega omrežja. Poleg tega dodatna struktura na strehi pomeni nevarnost, če konstrukcija popusti, med gorenjem pa se lahko sproščajo strupeni plini.
V Sloveniji so se gasilci do zdaj samo enkrat spoprijeli s požarom na stavbi, ki je imela na strehi sončno elektrarno. Požar v skladišču podjetja za izdelavo fotonapetostnih modulov Bisol je sicer izbruhnil ponoči in je bil pogašen, še preden je sonce vzšlo, zato je bilo gašenje lažje. Je pa bil za slovenske gasilce ta požar kljub vsemu pomemben primer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Katja Goršek, Vodja službe za odnose z javnostmi, BISOL Group, d.o.o., Prebold
Ogenj v strehi
V članku z naslovom Ogenj v strehi je avtor zapisal izjavo poveljnika gasilske enote Ljubljana III Jožeta Oblaka, ki pravi, da je bilo pri analizi požara v skladišču skupine BISOL Group, ki je zajel tudi sončno elektrarno na strehi tega skladišča, poudarjenih precej nepravilnosti pri izvedbi elektrarne in pomanjkljivost podatkov, potrebnih za kakovostno posredovanje gasilcev. Več