Janša drugič mandatar za sestavo vlade - predsednik Türk mu želi uspešno delo

Predsednika SDS so poslanke in poslanci na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 39 proti potrdili za mandatarja slovenske vlade

Predsednik republike Danilo Türk ocenjuje izvolitev predsednika vlade kot pomemben korak na poti k oblikovanju nove vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje za uspešno reševanje težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza. Ob tem je novemu mandatarju Janezu Janši zaželel uspešno delo, so zapisali v uradu predsednika republike. Predsednik republike ob tem pričakuje, da bodo člani prihodnje vlade učinkovito pristopili k reševanju problemov in uresničevanju zavez, ki so jih koalicijske stranke dale v času volilne kampanje, in da bo pri tem zagotovljeno spoštovanje ustavnih načel pravne in socialne države. Türk bo, kot doslej, v okviru ustave sodeloval z vsemi organi države in prispeval k najširšemu dialogu, ki ga potrebujemo za naš skupni napredek, so še zapisali v uradu predsednika republike.

Predsednika SDS Janeza Janšo so poslanke in poslanci na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 39 proti potrdili za mandatarja slovenske vlade. Kandidaturo Janeza Janše je vložilo 50 poslancev strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, za izvolitev pa bi Janša potreboval 46 glasov. Janša je že prisegel pred poslankami in poslanci. Novoizvoljeni mandatar za sestavo vlade Janez Janša je politik z dolgoletno politično kilometrino. Kariero je začel kot aktiven član ZSMS. V začetku 90. let je bil eden najvidnejših osamosvojiteljev, po osamosvojitvi pa ves čas eden od najvidnejših političnih akterjev. Med drugim je bil predsednik vlade v letih od 2004 do 2008.

Janša se je rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni v Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Obramboslovje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1982 diplomiral. Po študiju je postal pripravnik v tedanjem Republiškem sekretariatu za obrambo in tam opravil strokovni izpit. Konec leta 1982 je bil imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).

V 80. letih je pisal kritične članke o stanju tedanje družbe za Mladino in Časopis za kritiko znanosti. Maja 1988 ga je aretirala takratna Služba državne varnosti, ker naj bi skupaj s še dvema sodelavcema in enim pripadnikom JLA izdal vojaško skrivnost. Konec julija 1988 je senat vojaškega sodišča četverico obsodil na zaporne kazni, ki pa jih je pozneje pod težo demonstracij in pritiska javnosti skrajšal.

Januarja 1989 je Janša sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (SDZ) in bil najprej izvoljen za njenega podpredsednika, nato pa za predsednika sveta stranke. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je bil na listi SDZ izvoljen za poslanca, enako pa se je zgodilo na vseh naslednjih volitvah. Maja 1990 je v prvi demokratično izvoljeni vladi, ki jo je sestavil Demos, postal minister za obrambo. Pod njegovim vodstvom je nastal obrambni sistem, s katerim se je Slovenija junija 1991 ubranila pred agresijo JLA. Na mestu obrambnega ministra je Janša ostal do marca 1994, ko so ga razrešili po aferi Depala vas.

Socialdemokratski stranki Slovenije, predhodnici današnje SDS, se je Janša pridružil leta 1992 in maja 1993 na mestu njenega predsednika nasledil Jožeta Pučnika. Na volitvah leta 1996 je stranka pod njegovim vodstvom dobila dobrih 16 odstotkov glasov, štiri leta pozneje pa slabih 16 odstotkov. Ko se je po padcu tretje vlade Janeza Drnovška dobrega pol leta pred volitvami leta 2000 za kratek čas oblikovala vlada Andreja Bajuka, je Janša v njej prevzel mesto obrambnega ministra.

Na volitvah leta 2004 je SDS dobila dobrih 29 odstotkov glasov in postala relativna zmagovalka volitev. Janša je postal predsednik vlade, v kateri je SDS sodelovala še s SLS, DeSUS in NSi. Janša je kot premier leta 2008, ko je Slovenija prevzela predsedovanje EU, vodil tudi Evropski svet.

Na volitvah leta 2008 je SDS ponovno pristala v opoziciji, tudi na predčasnih državnozborskih volitvah decembra lani pa kljub napovedi javnomnenjskih anket ni postala relativna zmagovalka volitev. Premagala jo je Pozitivna Slovenija, a njen predsednik Zoran Janković ni dobil podpore v DZ za mandatarja. Medtem je Janši uspelo oblikovati koalicijo, ki ga je danes tudi izvolila za mandatarja. Janševo kandidaturo za mandatarja je pospremila ocena predsednika države Danila Türka, da ni legitimna, saj da Janšo bremeni pravnomočno obtožni predlog. Lani je namreč tožilstvo zoper Janšo (in še štiri osumljence) na sodišče vložilo obtožni predlog, ki mu očita, da je pri nakupu oklepnikov Patria, ki jih je Slovenija kupila leta 2006, prejel obljubo podkupnine. Janša pravi, da je obtožni predlog farsa, saj da ga obtožuje, da je obljubo podkupnine prejel "neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način".

Analitiki sicer ocenjujejo, da bo sodelovanje med predsednikom republike in predsednikom vlade Türkom in Janšo zelo težko zaradi njunih sporov. SDS je namreč Türka obtožila, da je vedel za bombni napad pri Velikovcu, zoper njega pa so sprožili tudi ustavno obtožbo zaradi odlikovanja Tomaža Ertla. Odlikovan je bil sicer v preteklosti tudi že Janša, in sicer z Zlatim znakom svobode, ki pa ga je vrnil, ko je takratni predsednik republike Milan Kučan enako priznanje podelil Ljubu Bavconu. Janez Janša je sicer do zdaj napisal več knjig, člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Bolj znani knjigi sta knjigi o nastajanju slovenske države - Premiki (1992) in Okopi (1994). Manj znano pa je, da je objavil tudi več svojih pesmi in literarnih spisov. (STA, mm)