- Zadnja številka
- Kolumne
- Intervju
- Izjave
- Rolanje
- Konzum
- Foto
- Napovednik
- Trgovina
- Naslovnice
- Diareja
- Ilustracija
- Proglas
- Pesmica
- Mladinamit
- Pisma bralcev
Prešernove nagrade: Kultura? Ja, prosim!
8. 2. 2012
© RTV SLO
V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade, ki so po besedah Jaroslava Skrušnyja "vstopnice za nacionalni Parnas". Skrušny je izrazil razočaranje nad ukinjanjem samostojnega ministrstva za kulturo. Dejal je, da se uresničujejo Prešernovi stihi iz Sonetnega venca: "Minuli sreče so in slave časi!"
Skrušny, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, je v uvodu k proslavi podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat na kateri je bila ustanovljena".
Jaroslav Skrušny je v uvodu k proslavi podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat na kateri je bila ustanovljena".
© RTV SLO
Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo vseskozi opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".
Novi premier Janez Janša in minister Gregor Virant med govorom Jaroslava Skrušnyja
© RTV SLO
Veliki Prešernovi nagradi sta letos prejela oblikovalec Matjaž Vipotnik in literat Jože Snoj. Igralec Niko Goršič, ki je slikovito predstavil Vipotnikova prelomna dela, je zanj dejal, da je "kralj Matjaž slovenskega oblikovanja".
V utemeljitvi nagrade je zapisano, da je Vipotnik nezamenljivo in prelomno zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let minulega stoletja pa do danes. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik.
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je Prešernovo nagrado prejel za življenjsko delo in svoj bogat literarni opus. Na vprašanje povezovalke podelitve Blažke Müller Pograjc, kaj meni o Prešernu, je Snoj odgovoril, da je "Prešeren čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih."
"Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij," je pojasnjeno v utemeljitvi nagrade. Igralka Katarina Stegnar je pred izročitvijo nagrade interpretirala Snojevo pesem Dva in angelci iz avtopsije, ob tem pa sta zaplesala Gregor Luštek in Rosana Hribar.
Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada je bila letos arhitektka Maruša Zorec, ki je skupaj s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem izvedla projekt Ureditev grajske pristave v Ormožu. Zorčevi so ji med Prešernovimi deli posebej ljube Gazele, prav tako pa ima rada sodobno poezijo, ki ji "odstira svetove in globine človeka do katerih sama po svojih poteh ne najde".
Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v minulih dveh letih. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da so odlike njegovega igranja "lep ton, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca".
Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado Prešernovega sklada prejel dirigent Stojan Kuret, ki je v začetkih svoje zborovske poti, polne presežkov, sodeloval z mladinskim zborom Glasbene matice Trst. Na vprašanje Müller Pograjčeve, ali se danes da po železni cesti priti do Trsta, je odgovoril, da sicer zmeraj težje, "a železna volja, ki jo nosim v sebi, še iz časov naših dedov in očetov nas popelje marsikam po svetu".
Igralec Primož Bezjak je recitiral odlomek iz romana Koliko si moja?, za katero je pisatelj Andrej E. Skubic prejel nagrado Prešernovega sklada. Skubic je dejal, da je sicer Prešeren velik pesnik, a sam raje prebira pesmi Srečka Kosovela. Recitiral je Kosovelov verz: "Joj, rešite me. Jaz nisem bankir. Rešitelj je kapitan, on je zver!"
Pred izročitvijo nagrade Prešernovega sklada igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju je Gallusovo dvorano napolnila njegova skladba Soča. Mlakar je nagrado prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Ob prevzemu nagrade je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!"
Režiser Ivica Buljan si je nagrado prislužil za obsežen in izjemen režiserski opus zadnjih dveh let. "Njegove režije so skrajno premišljeni, vselej pa tudi z zaupljivo in domala neopazno mehkobo izvedeni kolektivni gledališki akti, v katerih gledalec zavzema ključno mesto ob igralcu," med drugim piše v utemeljitvi nagrade.
Današnji dan je zaznamovala opoldanska protestna akcija sindikata Glosa, v sklopu katere so ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo ustanovili t.i. ministrstvo za kulturo v senci - Prešernovega spomenika. Pred Cankarjevim domom pa so se pred državno proslavo zbrali člani in podporniki minuli teden ustanovljenega Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS), ki so pred osrednjim slovenskim hramom kulture prižigali svečke in pozvali k bojkotu državne proslave. Tako je nocoj kar nekaj sedežev v Gallusovi dvorani ostalo praznih.
Nocojšnjo proslavo z naslovom "Kultura? Ja prosim. Kultura zmeraj" je umetniško zasnoval režiser in scenarist Matjaž Pograjc. Ob koncu proslave je prenos prekinila minuta molka, Müller Pograjčeva pa se je poslovila z besedami: "Kako tiho in kako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura!" (STA, mh)
Komentarji
sawell | 8.2.2012 | 11:26
Najbolj zanimivi je opis tretje fotografije, kjer je vidnih okoli 20 posameznikov, piše pa: "Novi premier Janez Janša in minister Gregor Virant med govorom Jaroslava Skrušnyja". Sem še nekako razumel nestrinjanje z združevanjem ministrstva za kulturo (saj ne gre za ukinjaje kot radi populisti trdijo) in se v bistvu tudi strinjal z nekaterimi argumenti, vse dokler nisem videl teh kulturnikov in mi je postalo jasno v čem je problem : http://www.youtube.com/watch?v=m7KEKjaMTpE&feature=player_embedded
silvester | 8.2.2012 | 12:40
Ta tretja fotografija kaže trenutek, ko je kultura rekla: Kultura? Ja prosim. Politika elit? Ne hvala.
Majer | 8.2.2012 | 13:46
Ja "kulturniki! so svojo kulturo sinoči pkazali v vsem sijaju, ki ga premorejo. Verjetno bo Uroš Potočnik za sinočnje “umetniško ustvarjanje” predlagan celo za kakšno nagrado. No če imamo pa takšne "kulturnike" pa ne da je ukinitev ministrstva nujna, celo državnega sekretarja nebi imenoval. Pribožno tako se obnašajo cigani v bližnjem naselju, pa tudi nimajo ciganskega ministra.
država sramote | 8.2.2012 | 13:47
Kulturno ministerstvo, rabijo samo nesposobneži in kvazi kulturniki. Resnični umetniki se sami prodajajo in ustvarijo svoj trg in bazo ljudi ki jih podpira, njihova dela pa so na 100krat višjem nivoju od useh teh pajacotov naših...Saj Cankar, Prešeren, Kosovel niso imeli kulturnega ministerstva pa so preživeli zaradi talenta in z svojim delom postali nesmrtni...vsi tisti, ki so govorili Turku da smrdi niso vredni pow kurca, to so pokazali na posnetku in tem naj bi dai kulturno ministerstvo, pa kaj še...sploh cel kulturni program učeraj zvečer, jde edal jasno vedet, da je vsak denar vložen v slovensko kulturo zgrešena investicija, zato ker talenitrani so itak izvzeti iz tega kroga in ga niti ne rabijo. Gnoja pa res ni potrebno ravnati na račun državnih stroškov....Prekleta banda pijanska, razvrat idijotizma...ne pa slovenska kultura....kurac še demokracija..tanke na cesto, tako kot na kitajskem in pomendrat nesnago...ker drugaga si niti ne zasluži
silvester | 8.2.2012 | 14:27
Kulturi še zdaleč ni samo ustvarjanje in prodajanje umetniških dobrin. Tako jo razumejo le neoliberalni ekonomisti, ki jim je v življenju svet le denar, profit in prazen blišč. Pa tudi ti na koncu svoje poti spoznajo, da še najlepši avto konča na odpadu, preden otroci odrastejo in, da se le dobra dela in dobre misli prenašajo iz roda v rod. Kultura je duhovo stanje človeka, pa predvsem odnosi med ljudmi, navsezadnje izražanje v stavkih in besedah, ki so dostojni človeku. Predvsem pa je kultura svobodna misel, ki zna odpirati vedno nove perspektive in izkati odgovore na nova in nova vprašanja, ki jih prinaša življenje, ki se spreminja iz dneva v dan. Navsezadnje se kultura kaže tudi v besedah in načinu vodenja diskusije s tistimi, sa katerimi se človek ne strinja. Tudi pri tem je lahko človek, če je kulturno razvit, kulturen. Če ne je pač primitiven, kot kak cestni razbojnik. Mar ne država sramote.
država sramote | 9.2.2012 | 08:50
Kalkori rečete gospod komunist silvester, pri katerem kultura in um ne poznata meja. Sem vedel, da če če bo kdo kaj dodal boste to vi in me ponovno prosvetlili z svojo učenostjo in modrostjo, katero ste nabrali, na taji življenski poti. Če bi bili naši kuturniki tako kultruno kreativni in bi kaj delali, se s tem sploh ne bi sekirali al je minister al ga ni..navsezadnje so ravno oni tisti, ki so kritični do sistema in ga ne rabijo...oni bi morali biti še veseli, da se države sedaj ne bo več toliko ukvarajla z njimi, kot vi mislite. V resnici se ne bo nič spremenilo, oni bodo še vedno pocuzali vn tisto kar lahko z ministrom ali brez. Ja dobra dela se prenašajo iz roda u rod, vendar vsi tisti ki so tam protestiriali, bo edini kar bo ohranjeno tisti posnetek na youtube...pa spet ste spregledali moje bistvo, ni treba ponavljat mojih besed, že sam sm v prejšnem komentarju omenil, da dobro blago se samo hvali in ne rabi kulturnega ministerstva...kar se pa tiče odgovorov na vparšanje kaj bo jutri, razglabljajo o tem use panoge od filozofov do pravnikov, kulturniki to samo rabijo malo več leporečenja in so manj strokovni.....saj je rekel naš vilozof Žižek:"pesniki, so slepi potniki na vlaku zgodovine."...in tako je večina naših kulturnikov, ki ustvarja sama jajca oziromi tisti ki so naredili kaj dobrega so že usi mrtvi..kar pa je pri nas ustvarjalnih ljudi nimajo od kulturnega ministerstva tako ali tako nič, ker so izvzeti iz teh krogov.....sploh, pa če bomo kdaj želeli imeti bol kulturno državo, bomo morali začeti že pri medijih od televizije do radija, ki nam cele dneve prodaja samo meglo z idijotskimi vsebinami....če bi v naše radijske programe začeli unašati več kvalitetne glasbe in to tudi čez dan( ne tako kot Braneta Rončela, ki ga vrtijo ob 10.00), tuje in naše....in bi po televiziji začeli vrteti kvaltetnejše filme in oddaje, ter na vseh nivojih spodbujali kulturo potem bi se za časom oblikovala neka kulturna zavest in zrelost za tako ministerstvo, takrat bi mogoče celo protest bil bol podprt in bol smiselen. Ne morete od večine naroda, ki ko pride iz službe doma gleda telenovele, med potjo domov in v službi posluša Radio 1, pričakovat, da jim bo mar za kulturo. Tisti, ki so pa tam protestirali so bli pa itak samo neki kvazi boemni, ki jim pa itak ni mar za nič razen za škatlo cigarate in flašo pive....glejte silvester sej vas razumemem, sam se ukvarjam z zbiranjem glasbe, zlasti tiste, ki je nastala med leti 1967-1975 in se zavedam, kako danes kultura, taka ali drugačna ljudem ne pomeni nič. Hkrati pa se zavedam, da ljudje, ki so ustvarjali v tem obbdobju, bodo ostali nesmrtni, ne zaradi kapitala ampak zaradi svoje genialnosti, ker so v svojih delih presegli sami sebe.....ljudje s talentom, ki so se po deset ur nadan zaprli v svoje sobe in študirali, se žrtvovali svoj čas, da so lahko nekega dne postali kar so....eden najbol izrazitih primerov tega kar govorim je kitarist John McLaughlin, ki je do tridesetega leta študiral teorijo od evropske do indijske glasbene tradicije in potem šele začel ustvarjat in rezultati so sledili. Če bi tisti ljudje ki so tisti dan protestirali pred Cankarjevim domom bili vsaj za njegov noht na naogi vredni, bi bili doma in bi se urili v svoji veščini...če kultura stanje duha in ne materialnosti, potem, bi se morali odmaknit od tega sveta in se tako poglobiti v svoje delo, da bi z njim lahko nekega dne šokirali. Sploh pa je danes tako moj silvester, treba je bit požrtvovalen, delat, se učit in ne čakat sistem, da nam bo ponudil roko, če si je sami ne moremo, oziroma ne delamo dovolj, da bi si jo zaslužili!
Komentirajo lahko le registrirani uporabniki