»Zakonodajalec je itak parlament, ki je že dolgo tu predvsem zato, da po diktatu šefov strank potrdi to, kar so pripravili posamezni ministri. Naši ministri, vsaj prometni, so pa izjemno lahkoverni ljudje.«

»Za državo mora biti življenje vedno vrednota; če ne spoštuje tudi delinkventovega življenja, v resnici ne spoštuje nikogar. Ker se ne strinjam s tezo o rojenem zločincu, to pomeni, da smo na vsak način nekako soodgovorni, vsaj za droben prispevek. Morda tudi z zatiskanjem oči, morda s tem, da ne pomagamo takrat, ko bi bilo treba, navsezadnje s tem, da ustvarjamo državo zelo bogatih in zelo revnih,« je napisal leta 2006. Naš tokratni sogovornik je nekdo, ki z vsem srcem verjame v celostno terapijo – za razliko od prevladujoče penološke paradigme, ki prestopnika pač vrže v luknjo in upa, da ga bo to zlomilo na način, da za družbo ne bo več problematičen. Kot velikega vernika v sistemski (torej ne osebni, dispozicijski) model zla, ki se tudi v najhujših zločincih trudi iskati dobro, Petrovca velik del kolegov označuje za nepoboljšljivega romantika, ki je izgubil stik z realnostjo. A se zaradi tega ne sekira preveč, saj ga redno listanje strokovnih revij vsakič znova opomni, kje se ta stroka trenutno nahaja. V svoji pisarni ima tako tik nad monitorjem fotokopirano še posebej ostroumno misel, ki jo je zasledil v neki elitni strokovni publikaciji: »Želja po prekinitvi odnosa pride nujno šele po tem, ko je bil odnos vzpostavljen.«

Pred leti je nek najin pogovor zaključil s trditvijo, da ima višina zagrožene kazni praviloma zelo malo vpliva na število kaznivih dejanj, ki jih ta kazen sankcionira. Kar pogosto, mi je zagotovil, pomenijo višje kazni celo porast števila kaznivih dejanj. In ker tega z razumom ves ta čas preprosto nisem mogel preboleti, sva tokrat začela prav tu.

Ampak kako je sploh mogoče, da višje kazni pogosto pomenijo več zločinov? Je to neko splošno pravilo ali se efekt pač statistično pojavi tu pa tam in potem tisti, ki ne marate dolgih kazni, to sila radi pograbite?

Po mojih izkušnjah, ki so malce podprte tudi s statistiko, bi bilo bolje reči, da se tu pa tam zgodi, da dolžina kazni dejansko pozitivno vpliva na upad števila kaznivih dejanj. V večini primerov pa dolžina kazni preprosto nima vpliva oziroma bi ga glede na statistične podatke sila težko dokazali. Moje dolgoletno opažanje je, da ponavadi preprosto ni povezave. Kazniva dejanja grejo svojo pot, kazni pač svojo. Če kazni zaostrimo prek vsake razumne meje, tako kot smo to pri nas storili pri nekaterih prometnih prekrških, bi človek prav res pričakoval, da se bodo vozniki malce bolj bali in da bodo torej na cesti vsaj malce bolj pozorni …