Strateške surovine / O možnostih rudniške renesanse

Pravite, da se po vaših podatkih nekatere tuje korporacije že zanimajo za pridobitev koncesije za vnovično izkoriščanje rudnika urana Žirovski vrh. Smo ga prehitro zaprli?

Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.