Bruselj: Slovenija in Hrvaška naj najdeta rešitev glede LB

V Evropski komisiji so se danes odzvali na zadnje dogajanje med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z vprašanjem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB). Povedali so, da poznajo zadnji razvoj dogodkov, a dodali, da gre za dvostransko vprašanje. Obe državi so spodbudili, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev.

Vprašanje dolga LB hrvaškim varčevalcem je znova prišlo na mizo minuli mesec, potem ko je hrvaška vlada na tajnem delu seje sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in Novi ljubljanski banki.

Slovenija je zahtevala pojasnila omenjene poteze Zagreba, a jih za zdaj ni dobila. Kot je v pismu v ponedeljkovi izdaji časnika Novi list zapisalo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, pa "so omenjeni sklepi hrvaške vlade izzvali določeno zaskrbljenost v Sloveniji in EU".

Kot so dodali na veleposlaništvu, sta Slovenija in EU zahtevali pojasnitev vsebine in pomena omenjenih sklepov hrvaške vlade. Ob tem so spomnili, da se Bruselj prav v teh dneh ukvarja z vprašanjem spoštovanja obveznosti, ki jih je hrvaška vlada sprejela v pogajanjih z EU.

Medtem ko Slovenija že ves čas vztraja, da je vprašanje dolga varčevalcev nekdanje LB potrebno reševati v okviru nasledstva, je Hrvaška dolgo trdila, da je to dvostransko vprašanje.

Takratna hrvaška premierka Jadranka Kosor je leta 2010 privolila v nadaljevanje reševanja problema varčevalcev LB v okviru nasledstva, s čimer je omogočila sklenitev hrvaških pogajanj z EU. Nova vlada pod vodstvom Zorana Milanovića pa se zdaj, kot vse kaže, vrača na stališče, da pri varčevalcih LB ne gre za vprašanje nasledstva. (STA, mh)