60 milijard evrov pomoči

Španija bo za sanacijo bank najverjetneje potrebovala okoli 60 milijard evrov pomoči območja evra, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedal španski gospodarski minister Luis de Guindos. Glede prošnje za pomoč v obliki kupovanja španskih državnih obveznic s strani mehanizmov za stabilnost evra pa je dejal, da je vprašanje odprto.

Junijski prvi izsledki neodvisnih revizij svetovno priznanih svetovalnih družb, nemške Roland Berger in ameriške Olivier Wyman, so pokazali, da španske banke v najslabšem primeru potrebujejo 62 milijard evrov svežega kapitala. V Madridu čakajo na končne izsledke teh revizij, a De Guindos ne pričakuje, da bo številka na koncu bistveno drugačna od teh prvih ocen. Države območja evra so sicer Španiji za sanacijo dela bančnega sistema, ki se je zaradi poka nepremičninskega balona znašel v velikih težavah, pripravljene odobriti do 100 milijard evrov pomoči, finančni ministri evrskih držav pa so že potrdili prvi paket pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) v višini 30 milijard evrov.

Španija sicer denarja še ni prejela, saj mora najprej sprejeti ustrezne zakonske spremembe na področju nadzora in regulacije bank. Pričakovalo se je, da bo to storila že minuli teden, a bo po najnovejših napovedih novo zakonodajo potrdila v petek. Gre za zakon o prestrukturiranju in urejenem reševanju posojilnih institucij, ki bo centralni banki in državnemu skladu za sanacijo bank v zameno za finančno pomoč omogočila bistveno večje pristojnosti pri prestrukturiranju in sanaciji bank. Zakon bo predvidel tudi oblikovanje slabe banke, na katero se bodo prenesle slabe bančne terjatve.

Čeprav naj bi novi zakon predvideval tudi možnost likvidacije bank, je De Guindos zavrnil možnost, da bi katera od bank prenehala s svojo dejavnostjo. Finančni trgi so sicer tudi po prošnji za sektorsko pomoč bankam nadaljevali s pritiskom na Španijo, vsa več analitikov pa ocenjuje, da bo Španija območje evra zaprosila tudi za pomoč v obliki kupovanja državnih obveznic s strani EFSF in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Ta korak je tudi predpogoj za to, da Evropska centralna banka (ECB) nastopi na sekundarnem trgu dolga in tako zmanjša pritisk na četrto največje gospodarstvo območja evra.

De Guindos je povedal, da je to vprašanje povsem odprto, poleg tega pa je izrazil zaupanje, da bo ECB kljub nesoglasjem med člani sveta banke na koncu res posegla na trgu državnih obveznic in s tem ranljivim članicam območja evra omogočila bolj vzdržno zadolževanje. Minister je v tem primeru dopustil tudi možnost še dodatnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, pa čeprav že trenutni krepijo recesijo v španskem gospodarstvu. De Guindos sicer zagotavlja, da bo Španiji kljub slabim gospodarskim razmeram uspelo uresničiti dane varčevalne zaveze. (STA, mm)