Kaj je res naredil Hollande

Bo francoski predsednik postal ujetnik visokih pričakovanj in prehitrih obljub?

Prvih sto dni vladanja novega francoskega predsednika Françoisa Hollanda je minilo sredi avgusta. Francoski mediji so ga opomnili, da je čas, da predstavi natančnejši načrt, kako in kdaj bo uresničil svoje predvolilne obljube, da je čas, da konča svoje »lagodno predsedovanje«. Hollande je v predvolilni kampanji obljubljal »spremembe brez zamud«, ker je »čas zanje zdaj«, zato jih javnost vse bolj nestrpno čaka. Ta pričakovanja so tako velika, da je tudi dnevnik Libération, ki je naklonjen socialistični stranki, opozoril, da je Francija še vedno v »čudni letargiji«, medtem pa druge evropske države sprejemajo odločne protikrizne ukrepe.

Francozi vedo, da se ne bodo mogli povsem izogniti zategovanju pasu, zato hočejo čim prej izvedeti, kaj jih čaka. Po podatkih Libérationa je podpora javnosti Hollandu avgusta prvič padla pod 50 odstotkov. Julija ga je podpiralo 54 odstotkov Francozov, junija pa 51 odstotkov. Podpora Nicolasu Sarkozyju je prvič padla pod 50 odstotkov januarja 2008, to je osem mesecev po izvolitvi za predsednika države. Francoski parlament, v katerem ima Hollandova socialistična stranka večino glasov, je pred počitnicami v skladu z njegovim programom za spremembe, ki ga je objavil v začetku aprila, sprejel več zakonov, ki bodo francoski državi omogočili dodatne prihodke v višini 7,2 milijarde evrov za zmanjšanje letošnjega proračunskega primanjkljaja. Glavni novosti, ki ju prinašajo ti zakoni, sta vnovična uvedba davka za plačila za nadurno delo in ukinitev državnih subvencij skladu za financiranje nadurnega dela. Prejšnja vlada se je z ukinitvijo omenjenega davka in z uvedbo omenjenih subvencij na leto odpovedala 25 milijardam evrov.

Novi francoski parlament je do počitnic spremenil tudi tako imenovani zakon Tepa, s katerim je prejšnji predsednik Sarkozy znižal obdavčitev premoženja bogatih Francozov. Uvedbo 75-odstotne davčne stopnje za vse, ki imajo več kot 1 milijon evrov prihodkov na leto, in uvedbo 45-odstotnega davka za vse, ki zaslužijo več kot 150 tisoč evrov na leto, je francoska vlada preložila na jesen. Je pa že zvišala minimalno plačo s prvim julijem za dva odstotka, kar sindikati in državljani z nizkimi prihodki po besedah Philippa Marlièra, profesorja za francosko in evropsko politiko na kolidžu University v Londonu, vidijo kot zaušnico, ne kot resen ukrep. Z vladnim ukrepom je Hollande omejil plače vodilnih v javnih podjetjih na največ 450 tisoč evrov bruto na leto. Poleg tega je predsednik sebi in svojim ministrom julija znižal plačo za 30 odstotkov. Finančni minister Pierre Moscovici je sredi avgusta zatrdil, da Francija ostaja pri zavezi za znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP-ja v letu 2013, ki jo je dal Nicolas Sarkozy, s čimer je zagotovil ohranitev nizke obrestne mere za novo zadolževanje države. Proračun za leto 2013 bo francoska vlada začela pripravljati septembra, zato bo to zanjo ključni mesec. Takrat bo Hollande moral povedati, kako bo v letu 2013 prihranil 33 milijard evrov.

Christoph Frei, profesor na švicarski univerzi St. Gallen, ugotavlja, da se v Franciji po 15. maju, ko je Hollande postal predsednik, kljub velikim predvolilnim obljubam še ni veliko spremenilo. Hollande je pred volitvami ves čas zagotavljal, da bo njegovo vladanje drugačno od vladanja njegovega predhodnika, Nicolasa Sarkozyja. V določeni meri mu je to uspelo, tudi z malenkostmi, kot je potovanje na vrhunska zasedanja voditeljev EU v Bruselj z vlakom. V skladu s svojimi predvolilnimi obljubami je odpravil nekatere reforme, ki jih je izvedel Sarkozy. Najbolj je odmevala njegova odločitev, da se bodo Francozi, ki so začeli delati, preden so dopolnili 20 let starosti, spet lahko upokojili, ko dopolnijo 60 let, in jim ne bo treba več čakati in delati do dopolnjenega 62. leta. Ta zakon začne veljati 1. novembra.

Stopnja brezposelnosti v Franciji pa trdovratno vztraja pri 10 odstotkih, kar je največ v zadnjih 13 letih, hkrati pa so velike družbe PSA Peugeot-Citroen, Alcatel in Air France napovedale, da bodo odpustile okrog 10 odstotkov zaposlenih.