Beg možganov / Adijo pamet
Zaradi gospodarske krize in varčevanja vlade, ta je drastično zmanjšala sredstva za izobraževanje in znanost, se najbolj nadarjeni in pametni Slovenci selijo v tujino. Je beg visoko izobraženih kadrov, ki iščejo boljšo priložnost v drugih državah, mogoče preprečiti? Ali pa bi bilo pametneje razmisliti, kaj bi bilo treba spremeniti, da se bodo pripravljeni vrniti?
© Jernej Žumer
Rok Keber je star 30 let. Ni poročen in nima otrok. Ima pa doktorat. Kar mu v Sloveniji kaj dosti ne koristi. Zato odhaja na Japonsko. Rok Keber ni kdorkoli. Diplomiral je iz molekularne biologije, doktoriral iz biotehnologije in je eden najbolj nadarjenih mladih slovenskih raziskovalcev. Njegov nekdanji mentor na ljubljanski Biotehniški fakulteti prof. dr. Simon Horvat pravi, da bi ga z velikim veseljem zadržal, a ga nima s čim. »Lani mi je javna agencija za raziskovalno dejavnost sicer odobrila nadaljevanje njegovega zanimivega projekta, vendar so na koncu za to odobrili le polovico predvidenih sredstev – torej samo za polovico njegove plače. S pomočjo finančnih virov drugih sodelavcev v programski skupini smo sicer napraskali denar za njegovo plačo v letošnjem letu. Ker pa se letos sredstva še znižujejo, tako za plače kot materialne stroške, Rok pri nas ni videl prihodnosti.« Prosim? Je to mogoče? Vrhunski raziskovalec, pa zanj ni denarja? »Vem. Žalostno. A tako je. Do tega nas je pripeljal podcenjujoč odnos te države do znanosti in tehnologije, piko na i pa je prispevalo drastično vladno rezanje sredstev za izobraževanje in znanost,« pravi Horvat, strokovnjak za genetiko, širši javnosti znan kot tisti znanstvenik, ki je odkril gen za debelost.