Ključno je, da se podjetja ne prodajajo na vrat na nos, ampak šele, ko se jim skozi proces sanacije dvigne tržna vrednost in ko bi za to obstajale tržne možnosti.
Aljoša Tomaž: »Brez kreditiranja ne bo rasti in tudi ne izhoda iz krize«
ekonomist

Aljoša Tomaž je skoraj trideset let delal v bančništvu, bil je tudi predsednik uprave Abanke in glavni izvršni direktor KD banke. Osem mesecev po upokojitvi se je vrnil v upravni odbor KD Group, kjer je kot glavni izvršni direktor pristojen za program finančnega in organizacijskega prestrukturiranja družbe. Opozarja, da je slaba banka bistveno dražja in manj učinkovita rešitev od neposredne kapitalske okrepitve bank, da se tujina čudi, ker smo pustili propasti ves gradbeni sektor, da bi bilo marsikatero podjetje mogoče rešiti pred stečajem, če bi bile banke in vlada manj anemične, pa tudi, da mora država ohraniti svoj stabilni finančni sistem, saj se je prav v tej krizi pokazalo, da tuje banke in podružnice tujih bank med prvimi zmanjšajo obseg kreditiranja.
Recesija se je z obrobja EU razširila na jedro: Francija je v recesijo že vstopila, pa tudi Nemčija se spopada z resnim upadanjem gospodarske rasti. Politiki očitno ne sprejemajo pravih rešitev za izhod iz krize. Kako naprej?
Na to vprašanje je še najbolje odgovoril ameriški ekonomist Joseph Stiglitz. Pravi namreč, da do ponovne rasti ne bo prišlo, dokler ne ustvarimo novega povpraševanja. Srečujemo se s hitrim povečevanjem produktivnosti, staranjem prebivalstva in vedno večjimi socialnimi potrebami prebivalstva, zaradi česar nastajajo strukturni problemi proračuna, po drugi strani pa ni novih delovnih mest. Dokler se ne pojavijo nove industrije, novo povpraševanje, bo krizo zelo težko preseči. Svetovno gospodarstvo danes vlečejo naprej predvsem t. i. BRIC ekonomije, torej Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Njihove naložbe, zlasti v infrastrukturo, ustvarjajo dodatno povpraševanje. To lahko poganja izvozno usmerjene razvite ekonomije, kot je nemška, vprašanje pa je, ali lahko poganja ves razviti svet. Ko gre za Slovenijo, se strinjam z oceno ekonomista Velimirja Boleta. Pravi namreč, da bo kriza pri nas trajala še vsaj tri do štiri leta, pa še to pod pogojem, da bomo imeli učinkovito vlado, ki bo sprejela pametne reforme.