Stiglitz kritizira neenakost v EU in ZDA

V evropskih državah in ZDA postaja neenakost vse večji problem, opozarja ameriški ekonomist Joseph Stiglitz

Znani ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec za gospodarstvo Joseph Stiglitz je na Svetovnem gospodarskem forumu, srečanju gospodarstvenikov v švicarskem Davosu, znova kritiziral ameriško, pa tudi evropsko gospodarsko politiko. Kot je ocenil, evropski voditelji »nimajo občutka o tem, kaj naj bi delali in kar bodo naredili.« V zvezi z ZDA pa je kritiziral predvsem dejstvo, da je četrtina ameriškega bogastva v rokah samo enega odstotka najbolj bogatih, pri čemer naj bi bogati od osemdesetih let pa do danes svojo bogastvo podvojili, vse to pa na račun revnejših slojev prebivalstva, katerih plače so realno padle, medtem ko so cene najemnin skokovito narasle.

Stiglitz je še posebej opozoril na dejstvo, da je povprečni ameriški dohodek že okoli dve desetletji skorajda enak, kljub vse bolj visokim stroškom življenja. »ZDA o sebi rade razmišljajo kot o deželi enakosti in priložnosti, tako imenovane 'ameriške sanje' pa so globoko zasidrane v našem pojmovanju identitete. Vendar statistika kaže drugačno sliko, kajti ZDA imajo eno od najslabših ocen glede možnosti družbenega vzpona in to med vsemi razvitimi gospodarstvi,« je za BBC dejal Stiglitz, ki je bil glavni ekonomist Svetovne banke med leti 1997 in 2000. V zvezi s Evropo je Stiglitz pohvalil predvsem uspehe socialno usmerjenih skandinavskih držav, saj so družbeni napredek naredile dostopen vsem slojem družbe. Evropske voditelje pa je kritiziral, ker ves čas ponavljajo ista zaklinjanja o tem, kako »potrebujemo rast in ne samo varčevanje«, pri tem pa »nobena država nima politike, s katero bi dosegla rast,« je bil jasen Stiglitz.

To potrjujejo tudi podatki. V Španiji je odstotek nezaposlenih dosegel 26,6 odstotkov, pri tem pa je med mladimi ta odstotek še veliko višji. Na podoben način je v Grčiji zaradi varčevalnih ukrepov nezaposlenost narasla z 19 odstotkov na 26 odstotkov, zelo blizu pa ji sledi tudi Portugalska, ki je prav tako žrtev drakonskih varčevalnih ukrepov. V območju evra si delo zaman išče 18,8 milijonov ljudi. Lazslo Andor, komisar zadolžen za socialne zadeve v EU, opozarja, da je vse bolj opazen vse večji prepad med »državami obrobja, ki so ujete v spiralo zmanjševanja ekonomske produktivnosti, hitre rasti nezaposlenosti in zmanjševanja dohodkov posameznikov«.

Sistemi socialne varnosti v južnih državah EU razpadajo pod težo krize. Dolgotrajna brezposelnost bo po oceni evropskega komisarja na koncu privedla do »ogromne pasti revščine«. V »zelo hudem materialnem pomanjkanju« že danes živi 31 odstotkov prebivalstva v Latviji in 44 odstotkov prebivalstva v Bolgariji, medtem ko so v državah kandidatkah za članstvo, na primer v Srbiji, vse glasnejša opozorila, da pridružitev EU ne bi imelo nobenega smisla, saj bi državo postavilo zgolj v položaj drugorazredne, ne pa enakopravne članice EU. Zaradi velike razlike med državami 'severa' in 'juga' znotraj EU tudi Evropska centralna banka vse težje izpolnjuje svojo vlogo. V Avstriji je na primer nezaposlenost samo 4,5 odstotna, v Nemčiji je 5,4 odstotna, na Nizozemskem pa je 5,5 odstotna. Ob tem so realni zaslužki družin samo med leti 2009 in 2011 v Grčiji upadli za 17 odstotkov, v Španiji za 8 odstotkov, na Cipru 7 odstotkov in v Irski za 5 odstotkov.

Da tudi v ZDA ni veliko bolje, pa kaže primer kalifornijske dvigovalke uteži Sarah Robles, najboljše med vsemi ameriškimi dvigovalkami uteži v ZDA, ki lahko dvigne okoli 285 kilogramov, klub temu pa živi v revščini.  Ker mora ob napornih treningih zaužiti okoli 4000 kalorij ji 400 dolarjev, ki jih dobi od ameriške zveze dvigovalcev uteži pomaga pokriti samo del stroškov življenja, zato je skoraj povsem odvisna od pomoči sorodnikov in družine. Statistika kaže še bolj mračno sliko: prvega decembra leta 2008 je 31,8 milijonov Američanov živelo od bonov za hrano, danes pa se je ta številka povzpela na že 47,7 milijonov. Število socialno ogroženih se je torej povečalo za okoli 50 odstotkov in to v samo zadnjih štirih letih, kljub temu, da osrednji mediji neprestano poročajo o tem, kako »je krize konec« in kako se nam obeta hitro »okrevanje« gospodarstva.

Pri tem sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja od bonov za hrano in socialne pomoči v ZDA živela samo dva Američana na vsakih 100 Američanov, danes pa je takšnih že trinajst. Pri tem je en milijon učencev ameriških javnih šol – brezdomcev, to število pa se je od šolskega leta 2006-2007 pa do danes dvignilo za 57 odstotkov. In če bi sešteli vse, ki danes v ZDA nimajo dela, bi bila ta številka preko 100 milijonov.