Začelo se je!

V Mariboru bo prve korake napravila Iniciativa mestni zbor, ki je usmerjena predvsem v uveljavljanje nekaterih prvin neposredne demokracije v praksi. V fokusu so proučevanje in možno uveljavljanje instituta ljudske nezaupnice, participacija ljudskega odločanja o proračunu, elektronska neposredna demokracija, ekonomska demokracija, predvsem pa se Iniciativa mestni zbor osredotoča na spodbujanje samoorganiziranja četrtnih in krajevnih skupnosti – tudi po zgledu švicarske Landsgemeinde (skupščina kantona) –, saj je odločanje na ravni lokalne samouprave preizkušnja za civilne pobude, ki so nastale v obdobju odganjanja župana Kanglerja z oblasti.

Skupina, združena v Iniciativo mestni zbor, je že začela organizirati zbore občanov v mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. V posebni zloženki vabi someščane na zbore, do najmanjših podrobnosti pa je razčlenila način delovanja zborov in oblikovanje ter sprejemanje odločitev. Tako člani iniciative poskušajo »povrniti si vse tisto, kar smo sami zanemarili ali pa nam je bilo odvzeto – soodločanje in soupravljanje na krajevni in občinski, pa tudi na državni ravni. To lahko dosežemo z izvajanjem različnih pritiskov na vladajoče strukture in predvsem z neposredno demokracijo.«

Matej Zonta, eden izmed desetih moderatorjev zborov, ki so se za to delo usposobili na posebnih delavnicah, se zaveda, da delo ne bo steklo hitro in zlahka, kajti ljudje si morajo povrniti zaupanje v možnost neposrednega odločanja o javnih zadevah kraja in občine. Veliko je odvisno od tega, kako uspešni bodo prvi zbori. »Videli bomo, kako ljudje sploh dojemajo zbore in kaj pričakujejo od njih. Je pa res, da tema teh zborov ne morejo biti individualni interesi – na primer medsosedski odnosi –, ampak teme in interesi, ki so zanimivi in aktualni za vse v neki skupnosti,« pojasnjuje Zonta.

Čeprav so v tujini, predvsem v Evropi, najzanimivejši zbori, kjer ljudje odločajo o razpolaganju z javnimi sredstvi, Zonta pričakuje, da bodo na zborih govorili tudi o drugih stvareh. Lahko se bodo v razpravi znašle pobude, da bi zanemarjena občinska zemljišča v Mariboru namenili vrtičkarjem, s praznimi občinskimi stanovanji bi lahko reševali vprašanje brezdomcev v mestu in podobno. Možnosti za soodločanje občanov v mestu je veliko in po Zontovih trditvah njihova skupina nima ambicij postati stranka, ne želijo postati voditelji v četrtnih skupnostih, ampak pomagati »ljudem, da bi sami odločali o življenju v svojem okolju. Nas oblast ne zanima.«

V skupini so prepričani, da bodo morale mestne oblasti prisluhniti zahtevam in pobudam občanov, sicer se jim lahko zgodi »ponovitev Kanglerjeve usode«. Še prej pa bodo morali na zborih krajanov doseči soglasje o marsikaterem vprašanju. Zonta zaradi tega ni zaskrbljen, kajti »sklep bomo pilili toliko časa, dokler ne bo vsak izmed ljudi na zboru zadovoljen s formulacijo. To bo težka pot, vendar ne tako težka, kot si ljudje mislijo, saj ko si enkrat izmojstren v iskanju konsenza, ko imaš za seboj že nekaj izkušenj, veš po kateri poti ga je mogoče doseči.«