Živeti evropsko v Ameriki

Zmaga študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo na mednarodnem urbanističnem natečaju v ZDA

Kdor je preživel kaj časa v Ameriki ve, da je odnos Američanov do javnega prostora precej drugačen kot evropski. Z redkimi izjemami je večina ameriških mest praktično nenaseljiva brez uporabe avtomobila. Trgi in drugi prostori za druženje izven doma so običajno oblikovani znotraj nakupovalnih središč ali nakupovalnih ulic. Uličnega življenja, kot ga poznamo v evropskih mestih, skoraj ni. Zato je presenetljivo, da je pred kratkim na mednarodnem urbanističnem natečaju za ureditev ožjega središča ameriškega mesta zmagal predlog, ki je izrazito evropski. Še toliko bolj, ker se je natečaj odvijal v mestu Lafayette v državi Louisiana na jugu Amerike.

Na natečaju pa ni zmagal predlog kakšnega slovitega evropskega arhitekta, ampak skupine študentov iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, v kateri so sodelovali Matic Bizjak, Anže Grubelnik, Matic Kocjan, Eva Košan, Matej Košmerl in Maja Smonkar, pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes in vodstvom Nejca Černigoja in Aleksandra Vujoviča. Na ljubljanski fakulteti imajo namreč prakso, da študente višjih letnikov navajajo na realni svet projektiranja in načrtovanja z udeležbo na javnih natečajih. Na takih natečajih morajo študentje kreativno razmišljati, v roku sestaviti in dobro predstaviti predlog, ki bo izvedljiv in bo ponujal odgovore na vprašanja, ki jih zastavi naročnik, obenem pa se soočiti s povsem vsakdanjimi težavami, kot je organizacija dela v skupini, birokracija in neusmiljen rok oddaje elaborata. V skupini doc. dr. Čerpesove so se letos odločili seči dlje ter študente angažirati na urbanističnem natečaju ne samo v tujini, ampak celo na drugem kontinentu.

Mesto Lafayette je četrto največje mesto v državi Louisiana. Sooča se s socialnimi problemi: revščino, brezposelnostjo, visoko stopnjo kriminala. Ob robu mesta se je razrasla 'suburbia', velika polja enodružinskih hiš, kamor se je preselila večina prebivalcev. Skupaj z njimi so se na obrobja v velike trgovinske centre preselile tudi ostale dejavnosti in središče mesta je izumrlo. V središču so ostale nekatere poslovne stavbe in garažne hiše ter sodišče in zapor. Javnih prostorov in zelenih površin ni, prazne parcele so izkoriščene za parkiranje. Mesto res zaživi samo ob velikih kulturnih praznikih in festivalih. Navedene probleme poleg mestne uprave skuša reševati tudi lokalna nevladna organizacija Creative Action Acadiana, ki je v sodelovanju s tamkajšnjo univerzo tudi razpisala idejni urbanistični natečaj Imagine Downtown Lafayette, ki naj bi prinesel trajnostno vizijo razvoja mestnega središča.

Natečaj je obravnaval več delov mesta. Slovenska skupina študentov z mentorji se je lotila predela glavne ulice (t.i. Main Street) ter za njegovo ureditev predlagala nekatere urbanistične poteze, ki so v sodobni evropski urbanistični praksi že skoraj standardne. Začeli so s pozidavo. Obravnavano območje ima zaradi centralne lege velik potencial, a v njem trenutno prevladuje nizka, eno- do dvonadstropna gradnja. Mnogo parcel je celo nepozidanih, saj jih zaradi prevladujočega avtomobilskega prometa uporabljajo kot parkirišča. Skupina je predlagala, da se zgodovinsko pomembne stavbe ohranijo, nekatere parcele pa pozidajo z novimi objekti bolj zmerne višine (štiri nadstropja). Obstoječe poslovne stavbe in javne institucije so tako dopolnili s stanovanji in trgovskim, gostinskim in kulturnim programom.

S tem naj bi v območju zagotovili mešanico različnih programskih vsebin, ki je nujna za tvorjenje živega mestnega središča. Izkušnje namreč kažejo, da se območja, ki so namenjena samo pisarnam, popoldan in čez vikend pogosto spremenijo v mesto duhov. Poleg tega klasična delitev mesta na področja za spanje, delo in rekreacijo povzroča veliko dnevnih migracij – iz spalnega naselja do delovnega mesta, trgovskega središča in nazaj. V mešanih območjih je potreba po takih migracijah manjša, pa tudi poti so krajše in se jih lahko opravi peš ali s kolesom. Prav tako prostor postane prijetnejši za bivanje in omogoča celo vrsto aktivnosti, od bivanja in dela do nakupovanja in zabave.

Z oblikovanjem mešanega območja, v katerem urbanizem spodbuja peš in kolesarski transport, se ne ustvarja samo živo središče, ampak se povečuje tudi varnost. Stalna prisotnost ljudi v uličnem prostoru predstavlja obliko neformalnega nadzora – kriminal se ne bo dogajal na krajih, kjer je veliko prič. K varnosti pripomoreta tudi pregleden in dobro oblikovan javni prostor ter dobro zasnovana razsvetljava. Ključen element predloga je zaprtje nekaterih ulic za ves promet. S tem so vzpostavili območje za pešce z večjim trgom v osrednjem delu, in oblikovali glavni mestni trg, namenjen različnim javnim prireditvam, dogodkom in aktivnostim. Trg je tudi programsko zasnovan kot središče kraja, obdan z lokali, knjižnico, hotelom in nakupovalno pasažo, ki naj bi v središče kraja ponovno privabila kupce. Trg naj bi bil ne samo programsko, ampak tudi simbolno središče mesta in skupnosti, saj prepoznavnega središčnega trga mesto dandanes nima.

Omrežje javnih prostorov dopolnjujejo manjši ozelenjeni trgi, namenjeni bolj umirjenemu preživljanju prostega časa. V odprte prostore so skušali umestiti čim več dreves, ki poleg estetskih učinkov prispevajo tudi k boljši klimi. Klimo izboljšujejo zelene strehe na garažnih hišah in poslovnih stavbah, ki z zadrževanjem in izparevanjem vode omilijo pregrevanje mesta v poletnem času. Vsemu javnemu prostoru navkljub pa avtomobilskega prometa niso popolnoma ukinili, saj se nanj še vedno zanaša večina del prebivalstva. Slabša dostopnost bi tako lahko povzročila nezaželeno dodatno izumiranje centra. Z umeščanjem novih stavb in javnih površin je na terenu zmanjkalo prostora za parkirišča. Parkirna mesta, odstranjena s terena, so nadomeščena v novih garažnih hišah, ki so kombinirane s poslovnimi in trgovskimi vsebinami. Ohranjeno je tudi kratkotrajno parkiranje ob ulicah, ki povečuje dogajanje na ulicah, živost in neformalni nadzor.

Če povzamemo, je predlog pravzaprav sestavljen iz zelo osnovnih urbanističnih konceptov: čim več mešanega programa za zagotavljanje živosti, čim več varnega, odprtega, dostopnega javnega prostora, čim več zelenih površin in dreves, čim bolj urejen promet in parkiranje. Predlog, poimenovan 'SUSTAINABLE democraCITY', ne deluje samo v smeri trajnostnega razvoja, ki ga je zahteval natečaj, ampak tudi v smeri zagotavljanja socialnega prostora mesta – oblikovanja javnih prostorov, dostopnih vsem družbenim slojem, izboljšanja mestne podobe in zavedanja o pomenu skupnosti. Skratka, na področjih, ki jih v individualizirani ameriški družbi nekoliko primanjkuje. Da je razmišljanje kljub veliki prostorski in kulturni razdalji med izdelovalci in območjem natečaja pravilno, dokazuje dejstvo, da jim je strokovna žirija podelila prvo nagrado.

Kako torej, da je v Louisiani, sosedi Teksasa, korenito republikansko (desno) usmerjeni državi 'bibličnega pasu', zmagal tak model bivanja? Mogoče ima nekaj s tem opraviti dejstvo, da je Lafayette središče regije Acadiana, znane po tem, da so se sem preselili potomci francosko govorečih kanadskih kolonistov. V regiji je zelo prisotna mešanica francoske in drugih kultur, imenovana 'cajun'. Francoski vpliv presega glasbo in kulinariko – odraža se celo v pravni ureditvi, ki edino v državi Louisiana ni precedenčna, kot je drugod po Ameriki, ampak rimska, kot jo poznamo v kontinentalni Evropi. Možno je, da so ljudje na tem področju bolj odprti za evropski način razmišljanja o javnem prostoru in skupnem bivanju.

Po drugi strani pa zmaga kaže, da strokovnjaki tudi v drugih delih sveta prepoznavajo prednosti evropskih urbanističnih modelov – da se torej evropski način urejanja mest in mestnih središč skozi izkušnje vedno bolj kaže kot primeren ne samo za evropski, ampak tudi za ameriški in še kakšen drug prostor. Glede na to, da so principi bivanja in urbanističnega urejanja v večini 'zahodnega' sveta med seboj zelo podobni, lahko v tem prepoznamo tudi priložnost za širitev strokovne panoge urbanizma – za izvoz znanja na področju urejanja prostora v druge države. Uspeh skupine študentov pod vodstvom mentorjev je lahko dobra spodbuda tudi drugim strokovnjakom, da se aktivirajo v tujini.