MLADINA Trgovina

Klemen Košak

14. 6. 2013  |  Mladina 24  |  Politika

Naš človek na Harvardu

Podobo predavatelja na Harvardu ddr. Klemena Jakliča kazijo nastopi v Sloveniji

Predavatelj s Harvarda

Predavatelj s Harvarda
© www.rtvslo.si

Lahko bi rekli, da so vsi pravniki, ki so komentirali sodbo v primeru Patria, javnosti že dalj časa dobro znani, če med njimi ne bi bilo ddr. Klemena Jakliča. Ta, kot ga mediji najpogosteje podpisujejo, predavatelj s Harvarda je v zadnjih desetih dneh nastopil v več pogovornih oddajah, dal intervju za Planetsiol.net in napisal komentar za Delo. Prepričan je, da primer Patria zoper Janšo ni nikoli obstajal in da je sodišče odločalo arbitrarno. Navaja več argumentov, med drugim, da bi moralo sodišče zaradi vprašanja dopustnosti dokazov, pridobljenih na Finskem, postopek ustaviti in rešitev tega vprašanja prepustiti ustavnemu sodišču. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se sicer strinja, da Janše ne bi smeli obsoditi, in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Rajko Pirnat trdita, da se je glede tega Jaklič zmotil. Sodnik se mora na ustavno sodišče obrniti le, kadar je prepričan, da je zakon, ki bi ga moral uporabiti, protiustaven, sta zatrdila.

Slovenska javnost je zaznala še eno Jakličevo napako. Leta 2005, ko je v javnosti zagovarjal spremembo zakona o RTV, ki ga je napisal poslanec SDS Branko Grims, je nemškemu ustavnemu sodniku dr. Wolfgangu Hoffmann-Riemu pripisal izjavo o nevarnosti civilnodružbenega imenovanja predstavnikov v sistem, kot je javna radiotelevizija. Hoffmann-Riem je kmalu sporočil, da se ne spomni, da bi kdaj dejal kaj podobnega, Jakličevo demantiranje demantija pa je bilo takšno, da ga je Krivic označil za »neskrupulozno manipuliranje z mnenji dr. Hoffmann-Riema in celo z lastnimi stališči«. Naslednje leto je bil Jaklič na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV.

Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1999 pod mentorstvom dr. Petra Jambreka z diplomsko nalogo Odločanje ustavnega sodišča: narava procesa in metodologija za analizo vrednostnih sistemov ustavnih sodnikov. Tudi s priporočili profesorjev Jambreka, Šturma in Cerarja je bil izbran za enoletni magistrski študij na Harvardu. Po tem je bil med kratkim premierskim mandatom dr. Andreja Bajuka zaposlen v njegovem kabinetu. Leta 2006 je podprl kandidaturo Franceta Arharja za župana Ljubljane, pogosto prispeva komentarje za revijo SDS Demokracija, objavljal pa je tudi v zloglasnem brezplačniku Ekspres, ki je izhajal le pred parlamentarnimi volitvami leta 2008.

Doktorski študij na Harvardu je končal leta 2011, še prej pa je doktoriral na Oxfordu, obakrat na temo evropske ustavnosti. Zdaj je na Harvardu raziskovalec in »lecturer on law« ali slovensko »predavatelj prava«, čeprav takšnega delovnega mesta v slovenskem visokošolskem sistemu ni. V Sloveniji bi bil njegov položaj primerljiv s položajem docenta ali izrednega profesorja, a takih nazivov na Harvardu ne poznajo.

Jaklič je na Harvardu član akademskega zbora, a ni profesor in si mora vsako leto znova izboriti predmete, pri katerih bo predaval. Pravi, da je lani predaval pri treh predmetih in dva od teh vodil, »kar je pomenilo popolno samostojnost pri podeljevanju končnih ocen in samostojno vodenje ter oblikovanje svojega dela predavanj«. Pohvalil se je tudi, da bo prvi Slovenec, katerega delo bo objavljeno pri založbi Oxford University Press.

Jaklič je verjetno na dobri poti, da postane svetovno priznan strokovnjak za evropsko ustavnost. Če bi bil le previdnejši in bolj nepristranski pri nastopanju v domači javnosti …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.