Zdi se mi, da pojem ženske literature poskuša skozi stranska vrata vpeljati v literaturo politiko in feministični aktivizem, kar pa ni dobro.

Maja Novak, pisateljica in prevajalka, sicer pravnica po izobrazbi, je dobila za roman Cimre in zbirko kratkih zgodb Zverjad leta 1997 nagrado Prešernovega sklada. Po krivici pa je prezrt njen roman Mačja kuga iz leta 2000, v katerem je ostro, a zavito v fantazijo magičnega realizma kritizirala slovensko tranzicijo in kapitalizem, kakršen se uveljavlja. Sama pravi, da smo sprejeli ekstenzivno požigalniški model kapitalizma, ki spominja na britanskega iz 19. stoletja. Maja Novak je sicer (za zdaj) zapustila literarne vode in se ukvarja s prevajanjem ter pisanjem kolumn za Mladino.

Po poklicu ste pravnica. A vendar ste zapustili pravniške vode in se lotili pisanja in prevajanja.

Pravzaprav pravniških vod nisem zapustila, ker mi vanje zares nikoli ni bilo dano priti. Delo pravnika v gospodarstvu me ni mikalo, za delo v pravosodju pa je bilo potrebno pripravništvo na sodišču in do tega nisem prišla. Danes bi se temu lahko reklo, da mi je bivši režim delal krivico. Ko sem končno opravila tisto najnujnejše pripravništvo, ki mi je omogočilo opraviti tudi tisti najbolj navaden strokovni izpit, sem dve leti sedela doma in gledala v zrak, ker službe zame ni bilo. V tistem času mi je zdaj že pokojna Prešernova družba dala v prevajanje detektivke. Kriminalke sem že tako in tako oboževala, bile so moje omiljeno čtivo. Potem pa sem si rekla, da če znam prevajati, zmorem tudi sama napisati knjigo. Bila sem zelo mlada in zelo naivna in zraven še sveto prepričana, da je od tega mogoče živeti. Zagrabila me je zasvojenost z literaturo, a me je sčasoma tudi minila.