Polemika: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske

Članek zgodovinarja Repeta kaže na popolno nepoznavanje zahoda. Imela sem občutek, da opisuje povsem drug svet kot ta, v katerem že dolga desetletja živim. V nasprotju s trditvami zgodovinarja, ki je bil član zgodovinske komisije CK-ja in očitno še vedno zagovarja stare teze in mite, imajo zahodne države precejšnje težave z revizijo zgodovinopisja vzhodnoevropskih držav. To se kaže predvsem tudi pri projektih, ki jih podpira EU. Seveda ne gre za relativizacijo zla, temveč za revizijo zgodovinopisja, ki je bilo v totalitarnih komunističnih režimih propagandno orodje komunistične partije – v Jugoslaviji in v vseh deželah Varšavskega pakta. V nasprotju z Repetovo trditvijo zahod ne kaže prevelikega interesa na raziskavah vzhodno in jugovzhodne preteklosti. To sem zelo nazorno doživela kot članica petletnega programa The Impact of National Socialist and Fascist Rule on Europe, ki ga je izvajala European Science Foundation 1999-2003. Da gre Nemčiji za relativizacijo nacizma, je eden največjih nesmislov. Prav nasprotno, Nemčija se na vseh ravneh, znanstveno in pedagoško zelo intenzivno ukvarja z nacionalsocialistično preteklostjo in posledicami holokavsta. V nemški politiki ni vidnih politikov, ki bi zagovarjali velikonemško ideologijo ali relativizirali nacionalsocialistični režim in njegove zločine, pa tudi sodstvo deluje v nasprotju s Slovenijo po pravnih normah demokratičnih držav. Žal iste pripravljenosti za raziskave komunistične preteklosti na evropski ravni ni. Morali pa bi ocenjevati vse totalitarne režime in pojave po istih kriterijih. Prav tako ni prvorazrednih in drugorazrednih žrtev.

V Sloveniji se stvari obračajo nazaj. V ospredju so zopet komunistični simboli. Ni bilo strukturnih reform v gospodarstvu in tudi na politični ravni kljub novi ustavi ni bilo pravega preloma med totalitarnim režimom in demokracijo. Tudi ni bilo nobene lustracije. Karl-Peter Schwarz, dopisnik Frankfurter Allgemeinen Sonntagszeitung, je napisal: »Sodniki, ki so nekdaj sprejemali politične obsodbe, še vedno uradujejo in isti žurnalisti, ki so jim ploskali, pišejo še danes uvodne članke. Isti ljudje, ki so prej predpisovali marksizem in jugoslavizem, sedaj poučujejo o liberalizmu in parlamentarizmu, o akcijskem pravu, o svobodi medijev in pomenu državljanske zavesti.« (FAZ, 23.12.2007)

Povsem jasno je, da so inštitucije kot Študijski center za narodno spravo kamen spotike, saj tisti, ki od vsega začetka vlečejo niti v ozadju, nimajo prav nobenega interesa, da bi se odkrivale povezave in zločini preteklih komunističnih časov. Bilo je že več poizkusov onemogočanja in diskreditacije SCNR, dodeljena sredstva pa se neprestano krčijo.

Dr. Božo Repe: Rovte s pomenljivim imenom niso le slovenske, pač pa tudi evropske