Darja Kocbek

, 11:45  |  Ekonomija

Zaščita korporacijsko-finančnih elit

Elita

Elita
© Profimedia

Institucionalni dogovori v okviru sistemov za upravljanje z denarjem neizprosno iščejo poti, kako za investicije dobiti maksimalne dobičke. Pri tem so vselej na voljo tudi pogoji za manipulacije – legalne in nelegalne. Te institucije so postale »prevelike, da bi smele pasti«, s svojo velikostjo in povezavami pritiskajo na vladne regulatorje, da ne začnejo niti kriminalističnih preiskav, kaj šele kazenske postopke. Rezultat tega je delno zaščiten razred ljudi z vedno več denarja, ki iščejo neskončno rast in dobičke, zelo malo pa jih skrbijo posledice njihovih ekonomskih prizadevanj na druge ljudi, družbe, kulture in okolje, na portalu Counterpunch pišeta Peter Philips, profesor sociologije na državni univerzi Sonoma, in Brady Osborne, raziskovalec na tej univerzi.

Od 161 glavnih članov tega mednarodnega korporacijsko-finančnega razreda elit je 136 ali 84 odstotkov moških, 88 odstotkov je belcev, temnopoltih je le 19. Vsaj univerzitetno izobrazbo ima 52 odstotkov, skoraj vsi so se izobraževali na zasebnih šolah, slaba polovica se je šolala na istih desetih univerzah, ki so Harvard, Oxford, Stanford, Cambridge, Chicago, Köln, Columbia, Cornell Wharton School na univerzi Pennsylvania in univerza Kalifornija–Berkeley. V omenjenem elitnem razredu je 94 sedanjih in nekdanjih predsednikov uprav, osem je sedanjih in nekdanjih glavnih finančnikov, šest jih je delalo v banki Morgan Stanley, šest v banki Goldman Sachs, štirje v banki Lehman Brothers in štirje v banki Merrill Lynch.

Pripadniki globalnega finančno-korporacijskega razreda so iz 22 držav, 73 ali 45 odstotkov jih je iz ZDA, 27 ali 16 odstotkov iz Velike Britanije, 14 jih je iz Francije, 12 iz Nemčije, 11 iz Švice. Večina jih živi v ali blizu velikih mest, kot so New York, Chicago, London, Pariz, München. Člani finančne elite aktivno sodelujejo v globalnih političnih skupinah in vladah. Pet od trinajst korporacij ima direktorje, ki so svetovalci ali so bili zaposleni na Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Šest od 13 družb ima direktorje, ki so bili zaposleni ali svetovalci Svetovne banke. Pet od 13 podjetij je včlanjenih v Svet za zunanje zadeve ZDA, sedem družb je svoje predstavnike februarja letos poslalo na Svetovni gospodarski forum v Davos.

Sedem direktorjev je bilo članov oziroma so še člani uprave ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), tako na nacionalni kot regionalni ravni. Več direktorjev je delalo na ministrstvih za finance v članicah EU in državah G20. Tako rekoč vsi od 161 članov globalne finančno-korporacijske elite delajo kot svetovalci različnih regulativnih organov, ministrstev za finance, univerz, nacionalnih in mednarodnih političnih teles.

Celotno premoženje na svetu je po ocenah vredno 200 tisoč milijard dolarjev, od tega je v lasti elit iz ZDA in Evrope 63 odstotkov. Najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva ima v lasti manj kot 2 odstotka svetovnega premoženja. Po podatkih Svetovne banke 1,29 milijarde ljudi živi v ekstremni revščini z manj kot 1,25 dolarja na dan, dodatnih 1,2 milijarde ljudi živi z manj kot 2 dolarjema na dan. Vsak dan zaradi podhranjenosti umre 35 tisoč ljudi, med njimi so večinoma otroci.

Medtem ko milijoni ljudi trpijo, mednarodna finančna elita stremi za dobički v milijardah dolarjev in jih ustvarja s špekulacijami na rast cen hrane, osnovnih dobrin, zemljišč in drugih osnovnih potrebščin za življenje. To počne z medsebojnim sodelovanjem v okviru globalnega sistema moči in kontrole s strani nadnacionalk. Ti ljudje so finančno jedro mednarodnega korporacijskega kapitalističnega razreda.

Vlade zahodnih držav in mednarodne politične organizacije služijo interesom tega razreda. Vojne so namenjene zaščiti interesov tega razreda. Mednarodne pogodbe in politični dogovori so sestavljeni tako, da podpirajo interese tega razreda. Elite na oblasti podpirajo prosti pretok kapitala za investicije povsod, kjer jim to prinaša dobičke.

Identifikacija ljudi s takšno močjo in vplivom je pomemben del demokratičnih gibanj, ki si prizadevajo zaščititi skupno dobro, da bi ga imeli na voljo vsi ljudje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.