Kultura / Teater ubijanja

»Spontano sem stopil do njega in mu odsekal glavo,« pravi ostareli Indonezijec, ki je v letih 1965-66 sodeloval pri pobojih komunistov. »Glava je ležala na tleh in oči so bile še vedno odprte. In zaradi tega me še vedno mučijo nočne more. Zaradi tistih odprtih oči. Samo zaradi njih. Še vedno me gledajo. Zakaj mu nisem zaprl oči! Če bi jih zaprl, bi bilo vse v redu.« Ni torej problem v tem, da je človeku odsekal glavo, ampak v tem, da tej odsekani glavi potem ni zaprl oči.