Swoboda: "Resolucija EPP o Sloveniji je škandalozna"

Evropski poslanci iz Slovenije z levega pola so danes ostro kritizirali sredino resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) glede razmer v Sloveniji, v kateri med drugim izraža zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS Janeza Janše. Milan Zver (SDS/EPP) pa se je na drugi strani odločno postavil v bran resoluciji. Vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda je medtem danes ostro kritiziral sredino resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) o razmerah v Sloveniji. "Škandalozno je, da EPP pod vprašaj postavlja neodvisnost slovenskega pravosodja," je zapisal.

Kot je že v sredo izpostavil Zver, se v okviru politične skupščine EPP "velikokrat sprejema politične resolucije o situaciji v državah članicah". Pojasnil je, da je tokratna resolucija nastala na pobudo vodstva EPP, in sicer na podlagi misije, ki je obiskala Slovenijo ter se pogovarjala z različnimi političnimi akterji, tako z levega kot z desnega pola. "Ta misija je poskušala na podlagi pogovorov z določenimi političnimi igralci o Sloveniji vzpostaviti celovito sliko, na podlagi te slike pa je EPP pripravila predlog resolucije, ki je bil soglasno sprejet," je pojasnil Zver in dodal, da je resolucija pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za druge države članice, saj "opozarja na napake pri tranzicijah postkomunstičnih držav v demokracije".

Z resolucijo so v EPP med drugim tudi izrazili zaskrbljenost zaradi obsodbe predsednika SDS na sodišču prve stopnje. Kot so navedli, so seznanjeni z njegovo pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Pri tem upajo, da bo ta obravnavana v predpisanem roku treh mesecev. Tanja Fajon (S&D/SD) je v pisnem odzivu izpostavila, da lahko "resolucijo EPP razumemo samo na en način: kot vmešavanje v slovenski pravosodni sistem in notranjo politiko oziroma navadno izsiljevanje. S tem EPP nadaljuje vse bolj zaskrbljujočo politiko poseganja v suverenost držav članic Evropske unije in neodvisnost sodstva."

"Izrekanje o sodnih postopkih, ki še niso pravnomočni, in impliciranje rezultata sodbe kaže, da se EPP a priori postavlja v bran svojim političnim akterjem in tako vrši nedopusten politični pritisk na odločitve sodišča," meni Fajonova. S to resolucijo člani SDS in NSi ter člani EPP po njenem mnenju znova dokazujejo, da jim za slovensko državo pravzaprav ni mar, da pa jim je mar za svoje interese in ohranjanje razdeljenosti ljudstva.

Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je zapisala, da ima "vsaka evropska politična stranka sicer pravico razpravljati o situaciji v državah članicah, a obsojanje pravosodnega sistema neodvisne države iz tujine ni dopustno". Sodni proces ima svojo pot in vsak poskus vplivanja nanj pomeni napad na njegovo neodvisnost ter meče slabo luč na celotno državo, je dejala Kleva Kekuš in dodala, da prirejanje priporočil Evropske komisije, ki govori o pospeševanju postopkov znotraj slovenskega pravnega sistema, prav tako ni na mestu. "Komisija se nikoli ni sklicevala na dotični sodni proces, ampak le na hitrost reševanja pravosodnih postopkov."

"V tem trenutku si Slovenija ne more privoščiti blatenja svojega ugleda, saj se vsak tak poskus pozna na bonitetnih ocenah države ter na slabšem gospodarskem napredku," je sklenila Kleva Kekuš. Kot je v telefonskem pogovoru ocenil Jelko Kacin (Alde/LDS), so se v EPP očitno odločili, da bodo škodili desni slovenski opciji in da se bodo pred celotno slovensko javnostjo tudi razkrinkali.

Sam je visokemu predstavniku EPP Jerzyju Buzeku, ko se je julija v Slovenijo prišel pozanimat o tukajšnjih razmerah, toplo priporočil, naj se ne vmešava v notranje zadeve suverene države, ker se bo to slabo končalo tako zanj kot tudi za politično skupino EPP, v slovenskem političnem prostoru pa bo škodljivo tudi "za njihovo domnevno žrtev".

Stalna praksa, ki jo desna opcija uprizarja v evropskem prostoru, "ko poskuša tožarit Slovenijo in ko Janeza Janšo ves čas primerja z Julijo Timošenko, noče pa ga primerjati z Berlusconijem, je pač dvolična igra, ki pripelje do tja, kamor je pripeljala. Slabo," je med drugim dejal Kacin. Poudaril je tudi, da je pritisk na slovensko pravosodje nedopusten.

Njegov kolega v skupini Alde, Ivo Vajgl (Zares) je resolucijo EPP označil kar za "novodobno resolucijo informbiroja". V telefonski izjavi za STA je spomnil, da tovrstna praksa za EPP ni nenavadna. "EPP se vedno znova izpostavlja v obrambo svojih politikov, svoje opcije v različnih državah, ki so v težavah zaradi svojega početja," je dejal. Spomnil je, da so v EPP vztrajno branili bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, podpirali so bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki mu sodijo zaradi korupcije, Salija Berisho v Albaniji, Traiana Basescuja v Romuniji, "najbolj evidentno pa, ko je šlo za Orbana na Madžarskem".

"Za EPP je vedno pomembneje, da brani svoje ljudi za vsako ceno, kot to, da spoštuje normalne pravne norme, neodvisnost sodstva in ustavni ustroj držav. Ultimativne zahteve, ki so jih postavili slovenskemu sodstvu in družbi, so škandalozne," je še ocenil nekdanji slovenski zunanji minister.

Kot rečeno, je vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda danes ostro kritiziral sredino resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) o razmerah v Sloveniji. "Škandalozno je, da EPP pod vprašaj postavlja neodvisnost slovenskega pravosodja," je zapisal. "Zagotovo gre za veliko naključje, da gre za primer enega med njimi," je dodal Swoboda in nadaljeval, da je imel "Joseph Daul zagotovo slab prvi dan na položaju predsednika EPP".

"Namesto da se sprašuje, ali se v Sloveniji - polnopravni članici EU - spoštuje vladavina prava, bi EPP morala razmišljati o tem, kako v Sloveniji podpreti boj proti korupciji," je v sporočilu za javnost sklenil Swoboda. Na resolucijo EPP, v kateri je ta med drugim izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji in obsodbo predsednika SDS Janeza Janše na sodišču prve stopnje, so se že v sredo odzvali tudi v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), danes pa je bil kritičen tudi vodja njihove politične skupine v Evropskem parlamentu Guy Verofstadt.

Kot je zapisal, postavljanje neodvisnosti pravosodja v Sloveniji pod vprašaj in izpostavljanje posebnega primera vodje SDS Janeza Janše pušča slab priokus, če že ne predstavlja vmešavanja v neodvisen sodni proces. "V tem času gospodarskih težav bi se morale vse odgovorne politične sile v Sloveniji združiti v služenju najboljših interesov vseh svojih državljanov. EPP se je odločila privoščiti čisto strankarsko politiko, namesto da bi se osredotočila na resnična vprašanja, s katerimi se sooča država kot celota," je poudaril Verhofstadt.

Zapisal je še, da Slovenija lepo napreduje in da vlada premierke Alenke Bratušek ponuja vsebinske rešitve, s katerimi bi se država vrnila na pot okrevanja. "Žalostno je, da EPP in njene strankarske članice iz Slovenije tudi same za to ne prevzemajo odgovornosti," je sklenil.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek ocenjuje, da resolucija, s katero je Evropska ljudska stranka (EPP) izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe Janeza Janše na prvostopenjskem sodišču, ne pomeni posega v avtonomijo slovenskega sodstva. Po mnenju pravnika Rajka Pirnata je nenavadno, da besedilo postavlja slovenskim sodiščem konkretne zahteve. Ob zaskrbljenosti EPP zaradi obsodbe predsednika SDS Janše na prvostopenjskem sodišču Jerovšek pravi, da gre "preprosto za politično stališče do procesa, pri katerem so v stranki opažali, da ni zagotovljeno neodvisno, pošteno sojenje". Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti pa je opozoril, da je potrebno na resolucijo gledati kot na strankarski dokument. "Gre še za eno strankarsko zadevo," je poudaril.

Jerovšek ne želi ugotavljati, ali je bilo sojenje neodvisno in pošteno, saj ni hodil na obravnave. Po njegovih besedah so izrazi zaskrbljenosti glede sojenja v posameznih državah vedno na mestu. "Pri nas se ni nikoli obsojalo, ko so razni politični akterji v Evropi govorili, da v kateri od držav ni poštenega sojenja. Celo podpirali so to," je opozoril. Tudi pričakovanje EPP, da bo do obravnave na drugostopenjskem sodišču prišlo v predpisanem roku treh mesecev, po njegovem mnenju ni sporno. "Menim, da je na mestu, saj lahko tako hude obsodbe, če se postopek vleče, pri obsojenih na prvi stopnji puščajo neizbrisne posledice," je dejal. Pojasnjuje, da trimesečni rok sicer ni prekluzivni rok, saj lahko sodišče odloči tudi kasneje. "Dobro pa je, da se odloči še prej. Pošteno in neodvisno sojenje upošteva tudi razumni čas sojenja," je dodal.

Po mnenju Rajka Pirnata je nenavadno, da besedilo postavlja slovenskemu sodstvu in sodiščem zelo konkretne zahteve. Omenjeni rok treh mesecev v slovenskem pravnem sistemu ni določen, je opozoril. Resolucija je v tem delu po njegovi oceni "nesprejemljiva". Strinja se, da pravica do sojenja v razumnem roku zahteva, da je tudi na drugi stopnji odločeno v razumnem roku. "Ne more pa neka stranka postavljati roka na tak način," je poudaril. Sodišče ne sme odlagati odločitve nerazumno dolgo, a ne sme biti pod časovnim pritiskom, je dodal.

Ob vprašanju o vplivu takšne resolucije na ugled slovenskega sodstva v Evropi in svetu pa pravi, da resolucija neke stranke ne more imeti pomembnih posledic, čeprav gre za močno in vplivno stranko. Vsekakor pa takšno besedilo "ni koristno", meni. Ne glede na tovrstne dokumente si je treba po njegovem še naprej prizadevati za večjo učinkovitost sodstva. 

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša v odzivu na resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) o Sloveniji opozarja, da je sodstvo po ustavi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin. Resolucijo je označil za politični diskurz. Masleša tako v današnjem sporočilu za javnost izpostavlja, da "resolucija EPP vzpostavlja tipičen politični diskurz, v katerega se sodstvo ne more in se tudi ne bo vključevalo". Poudarja pa, da je pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi. To velja tudi v konkretnem primeru.

Masleša odgovarja, da so temeljne vrednote slovenskega sodstva neodvisnost in nepristranskost, odgovornost, integriteta in poštenost, sojenje v optimalnem in predvidljivem času ter zagotavljanje kakovostne storitve za stranke v sodnih postopkih. Glavna merila uspešnega sodišča in sodnika pa so postopkovna pravičnost, kakovost sodne odločbe ter sojenje v optimalnem in predvidljivem času. V EPP so opozorili tudi, da je Evropska komisija maja letos izpostavila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo, in slovenski vladi naložila vrsto ukrepov za njegovo popravo.

"Ugotovitve Evropske komisije so znane, a temeljijo na podatkih iz leta 2010. Stanje se je medtem že močno spremenilo, rezultati pa so vzpodbudni. Opazne pozitivne trende potrjuje tudi kasnejša letošnja ocena Evropskega sveta," je v odzivu zapisal Masleša. Ob tem poudarja, da so kakovostni premiki pri delovanju sodišč rezultat večletnega truda sodnikov in sodnega osebja ter prenove poslovnih procesov, ki jih je vrhovno sodišče predstavilo že ob otvoritvah sodnega leta v 2012 in 2013. "Pozitivne trende sodstvo še naprej sistematično krepi v smeri temeljitega in trajnega izboljšanja," je dodal. 

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Janša, je resolucijo pripravilo predsedstvo EPP in jo v torek predlagalo v sprejetje politični skupščini EPP, ki je najvišji organ stranke. Ta jo je nato sprejela soglasno, brez glasov proti ali vzdržanih glasov. V SDS so besedilo resolucije videli šele v torek, je poudaril in dodal, da se zahvaljuje za 'kompliment', a da na vsebino resolucije sami niso mogli vplivati. Kot je še dejal, naj bi v predsedstvu EPP z resolucijo čakali na prevod sodbe v zadevi Patria v Sloveniji, ki je bil spisan pred kakšnim tednom. Ko so v EPP videli ta "zmazek", je bil po njegovih besedah "očitno odpravljen vsak dvom".

Janša je pojasnil, da je sredina resolucija nastala na podlagi obiska delegacije EPP poleti v Sloveniji. Ta se je takrat pogovarjala z vrsto predstavniki slovenske politike, sodstva in civilne družbe. Kaj so se pogovarjali z drugimi v Sloveniji, ne ve, v SDS pa so jim takrat povedali, kar so junija zapisali v resoluciji sveta SDS "Tranzicija v Sloveniji ni uspela". K temu je dodal, da je v sredo v Bruslju izvedel, da so bili v omenjeni delegaciji zgroženi, ker so prvič doživeli, da jim je nek minister lagal v obraz. Pri tem je mislil na ministra za obrambo Romana Jakiča in njegove izjave glede dogodkov v kraški šoli Škrbina. "Z laganjem zagotovo te misije niso prepričali," je dodal.

Prvak SDS je posvaril pred "lahkoto", s katero se nekateri v Sloveniji odzivajo na resolucijo EPP. Iz nekaterih odzivov "veje neznanje", je dodal. Zavrnil je besede Janje Klasinc (PS), da v Sloveniji ni trimesečnega roka za obravnavo pritožb na sodiščih druge stopnje, k spoštovanju katerega v sojenju v zadevi Patria poziva resolucija EPP. Kot je spomnil, se je vrh slovenske politike in sodstva poleti zavezal, da bodo višja sodišča pritožbe v vseh zadevah reševala v povprečno treh mesecih. "Ne gre za to, da bi neka politična stranka postavljala roke, gre samo za to, da se sodno vejo oblasti, ki je to podpisala z vlado, spomni, naj spoštuje svoje lastne roke," je dejal. "Kako je mogoče stavek, da se pričakuje nepristransko in pošteno sojenje, razglasiti za pritisk?" se je še vprašal in zavrnil očitke, da EPP z resolucijo izvaja pritisk na neodvisno sojenje.

Prvak SDS je še razkril, da v EPP poteka širša razprava o temeljnih vzrokih za "neveselo stanje" v nekaterih evropskih tranzicijskih državah, ki se je v sredo šele začela in bo tekla pred evropskimi volitvami. V prihodnje bodo tako po njegovih besedah sledile še resolucije o drugih državah. (STA, mm)