Umrl zamejski umetnik Bogdan Grom

V ponedeljek je umrl likovni umetnik Bogdan Grom, po rodu iz Devinščine pri Trstu. Star je bil 95 let, umrl pa je na svojem domu v Englewoodu v ameriški zvezni državi New Jersey

V ZDA je v 95. letu umrl Bogdan Grom, slikar, ilustrator, grafik in kipar, ki se je po preselitvi v ZDA, leta 1957, začel posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Bil je umetnik mednarodnega formata, ki je svojo likovno pot začel s študijem na akademijah za likovno umetnost v Perugii, Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944, v Münchnu in Benetkah pa se je nato specializiral v uporabni umetnosti.

»Začel sem v Evropi in s svojo ustvarjalnostjo končujem v Ameriki. To sta dva različna svetova v marsikaterem pogledu, vendar hkrati tudi zelo podobna. Na eni strani Kras in na drugi Nova Mehika, zame najbolj tipičen del Amerike in po svoje odmev Krasa. Nova Mehika ima veličastne razsežnosti, kar pa seveda ne zmanjšuje pomena Krasa, ki je veličasten po svoje, predvsem po intimnosti, ki veže človeka nanj. Zato vidim nekakšno vez med skalami na Krasu in ogromnimi skalnimi gmotami v Ameriki,« je oktobra 2008 povedal v pogovoru za Mladino.

Veliko je potoval in živel v Pragi, Trstu, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Beogradu in na Ptuju ter poučeval v Trstu in New Yorku. Skupaj z nekaterimi tržaškimi slovenskimi umetniki je leta 1949 začel razstavljati v tržaški galeriji Scorpione, njegova dela pa so bila na ogled v vseh pomembnejših italijanskih mestih. Razstavljal je tudi v bivši Jugoslaviji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Bolgariji, v Izraelu, na Japonskem in v ZDA. Pred odhodom v ZDA leta 1957 je ustvarjal batike, vedute, krajine in žanrske prizore ter se je posvečal grafičnemu oblikovanju in knjižni ilustraciji, v ameriškem obdobju pa je izvedel številne posege za arhitektonske objekte, palače, nakupovalne centre, trge, sakralno arhitekturo, vitraže, okrasne mozaike.

Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Narodni umetnostni galeriji v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Cincinnati Art Museumu, v muzeju Guggenheimu v New Yorku, v zbirki White House Art Collection v Washingtonu in v številnih drugih tudi zasebnih zbirkah. Leta 2011 je prejel odličje slovenskega predsednika Danila Türka za bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in umetnosti slovenske kulture. Leta 2012 so v Trstu priredili večjo retrospektivno razstavo ob priložnosti nastanka stalne zbirke del, ki jih je umetnik podaril pokrajini Trst.

»Takole bom povedal. Če vidim, da je kaj lepo, umetnina, ne morem ostati brezbrižen. Po naravi sem eksperimentalist in zmeraj počnem kaj novega. Ne bom delal velikega groma zato, da bi ljudje spoznali, kdo je Grom. Ne bom sedel v ateljeju pred paleto in delal po istem kopitu zato, da bi si tako ustvarjal ime,« je razlagal Grom. »Če je moje delo komu všeč, v redu, če mu ni, tudi v redu. Po obdobju ukvarjanja s Krasom sem se usmeril v uporabno umetnost. V Nemčiji denimo je bila to keramika, barvasta okna, v ZDA pa železo in jeklo. Zanima me vse, kar me obdaja. Če dobim katalog s čevlji, bom v njem zagotovo našel kaj zanimivega. Drugi ljudje to vržejo v koš. Tudi moja žena. Jaz pa pobiram iz njega.«

Njegova vdova Nina Grom je povedala, da bodo umetnika upepelili, aprila prihodnje leto pa pepel pokopali v Trstu. Spominska slovesnost bo v cerkvi Sv. Cirila, ki jo je okrasil s Križevim potom ter zanjo izdelal krstni kamen, tabernakelj in druge umetnine. Grom je zadnje mesece okreval po operaciji raka na grlu, vendar je skušal ostati aktiven. Ob prihodu v ZDA je našel svojo nišo za preživetje v opremljanju trgovskih centrov. Z leti je postal znan, njegov kip medvedka pande je celo končal v Ovalni pisarni Bele hiše predsednika Richarda Nixona. Njegova dela je mogoče videti tudi v luteranski cerkvi sv. Petra, episkopalni cerkvi sv. Jakoba in rimskokatoliški katedrali sv. Jakoba v New Yorku.

Leta 2008 je o njegovem delu na sakralnih objektih izšla monografija Oprema sakralnih objektov v ZDA. Gromove umetnine krasijo tudi številna druga mesta v zveznih državah. Veliko slik je del prestižnih zbirk zasebnih zbirateljev, umetnikove kipe pa je mogoče videti tudi na javnih mestih. Leta 2007 je za obnovljeno slovensko veleposlaništvo v Washingtonu daroval kip z naslovom Straža, ki ga je izdelal že leta 1968. Režiser Damjan Kozole je leta 2009 v Trstu in ZDA posnel dokumentarni film o Gromu.

Tudi v ZDA je Grom ostal navezan na domači Kras in njegov dom so krasile slike, grafike, kipi ter druge umetnine z motivi Krasa. V ZDA se je zaljubil v pokrajino Nove Mehike, ki ga je spominjala na rodni kraj. Povezava je prišla do izraza leta 2009 z razstavo na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu z naslovom Od Trsta do kanjonov na jugozahodu ZDA, kamor je pogosto zahajal od leta 1980 dalje. »Ob dvestoletnici Amerike sem v chicaškem trgovskem središču postavil leseno konstrukcijo, posvečeno Indijancem, iz jekla pa sem oblikoval slovansko drevo. V mestu živijo številne skupnosti Slovencev, Čehov in Poljakov in zdelo se mi je prav, da postavim znamenje slovanstvu, skupnostim vseh teh narodov. Poljaki in Čehi so se zelo lepo odzvali, kar da človeku zadoščenje,« je v intervjuju povedal novinarju Mladine.

Zadnjo večjo razstavo v ZDA je imel leta 2011 v galeriji Martina Hicksa v kraju Closter v ameriški zvezni državi New Jersey. Razstava z naslovom Umetniška vizija v prostoru in času je poudarila umetnikovo obvladovanje široke ustvarjalne palete, od slik, kipov, risb, tapiserij do ilustracij v več kot 70 letih Gromovega delovanja. »Kaj pa mislite, da sta za Američane Andy Warhol in Pablo Picasso?« je leta 2008 povedal za Mladino. »Denar, milijoni, ki se držijo teh imen. Sam ne pristajam na takšno obravnavo umetnosti. Zato sem zmeraj ločil, kaj bom delal v ZDA in kaj bom pokazal Evropi. Zdaj prvič predstavljam slovenskemu občinstvu svoja dela na ameriških mestnih trgih in v trgovskih središčih ter dela v različnih cerkvah, ki imajo umetniško in sakralno namembnost.« (STA, mm)