Skriti inšpektorji

Pred kratkim je prek spletnega družabnega omrežja Facebook v stik z glasbenikom Tilnom Pusarjem stopila »Polona Vrančič«. Pohvalila je njegovo glasbo in naročila zgoščenko. Pusar ji jo je poslal, a brez računa, zato je s tržnega inšpektorata dobil vabilo na pogovor.

»Polona Vrančič« je bilo lažno ime, s katerim se je predstavljala ena od tržnih inšpektoric. Pusar je zgodbo nato objavil na svojem profilu na Facebooku in k njej dodal, da bo odslej izdajal račune, a se počuti opeharjenega, saj je »naročilo prek Facebooka teklo iskreno in lepo«. Njegovi prijatelji so bili še bolj ogorčeni, tržni inšpekorici so očitali zlobo, obračunavanje z malim človekom in kršenje pravil Facebooka ter moralnih in pravnih norm. V razpravi se je z njimi strinjal tudi Pusar. »Veliko takih zgodb doživljamo v teh časih in ravno zavedanje, da smo dobri ljudje izkoriščani pod peščico ljudi, ki nad nami zganjajo teror, nas bo pripeljalo do rešitve, mislim, da kmalu,« je zapisal, potem ko se je zahvalil za vsa naročila, ki mu jih je prinesla pozornost zaradi »afere«.

Na tržnem inšpektoratu so prepričani, da niso kršili nobenega zakona. Prav za take primere so pridobili mnenje ministrstva za pravosodje, iz katerega izhaja, da predstavljanje s prirejeno identiteto ni sporno, pod pogojem, da je namenjeno preverjanju spoštovanja določb predpisa zakonitega dela posameznika v smislu varstva javnega interesa in če se inšpektor stranki razkrije ob prvem stiku med inšpekcijskim postopkom.

Inšpektorji že dalj časa opažajo, da se na spletnih družabnih omrežjih veliko različnega blaga in storitev ponuja na črno, pri čemer so oglaševalci anonimni. »V takih primerih nadzora ni mogoče opraviti drugače, kot da inšpektor uporabi prirejeno identiteto oziroma nastopi v vlogi potrošnika,« pojasnjuje glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Drugače od nadzora s fizičnim stikom, na primer v trgovini, kjer trgovci od potrošnika navadno ne zahtevajo, da se identificira, mora vsak uporabnik spletnih družabnih omrežij prevzeti neko identiteto in inšpektorji lahko ostanejo anonimni le tako, da je njihova identiteta lažna.

Izogibanje davkom in dajatvam škodi vsem, ki si želimo kakovostnih javnih storitev, zato je slovenska vlada pred časom začela intenziven boj proti sivi ekonomiji. Prav primer zgoščenke Tilna Pusarja dokazuje, da je sprememba razmišljanja mogoče še pomembnejša kot konkretni inšpekcijski postopki. Pregon utajevalcev davkov pač ni zlo.