Demonstracije za spletno svobodo

Turčija je sprejela zakon, ki vladi omogoča zelo hitro prepoved dostopa do spletnih strani, nasprotnikom cenzure pa dovoljuje samo dolgo in drago sodno pot za razveljavitev prepovedi

V Turčiji je policija znova uporabila solzivec in vodne topove zoper demonstrante. Vendar protestniki tokrat niso demonstrirali zaradi pozidave parka Gezi v Carigradu, pač pa zaradi novega zakona, ki bo turškim oblastem omogočil, da blokirajo dostop do interneta oziroma dostop do spletnih strani tudi brez sodne odločbe. »Povsod so podkupnine, povsod je korupcija,« so vzklikali demonstranti, ki jih je policija škropila z vodnimi topovi. Ponudniki spleta bodo ob tem morali najmanj dve leti hraniti tudi podatke o vseh obiskih internetnih strani ter drugih podatkih uporabnikov. Telekomunikacijska nadzorna agencija (TIB) bo lahko za vlado »neprimerne« spletne strani blokirala že v nekaj urah oziroma najpozneje v 24. urah in ne šele čez dni ali celo mesecev, po sodni odredbi, kot je bil to primer do sedaj.

Predstavniki vladajočih strank so v parlamentu trdili, da je »spletna reforma« oblikovana zato, da bi »zaščitila zasebnost« in ne zato, da bi preprečila upravičene kritike. Vendar temu večina v Turčiji ne verjame, še posebej ne potem, ko je 17. decembra lani izbruhnil škandal, po katerem je bilo aretiranih več sto oseb zaradi korupcije, med njimi pa je bilo tudi veliko najtesnejših sodelavcev turškega predsednika vlade Tayipa Erdogana, ki je na oblasti že 11 let. Med aretiranimi so bili tudi trije sinovi ministrov. Takoj zatem je vlada pričela s »čistko« v policiji in razrešila več sto vodilnih policistov. Vlada je poskušala doseči tudi boljši nadzor nad sodišči , hkrati pa je z različnimi ukrepi otežila delovanje bank in drugih institucij, za katere je menila, da »podpirajo opozicijo«. Odpustili so številne člane upravnih odborov v državnih podjetjih in zamenjali predstavnike države v podjetjih v delni državni lasti. Erdogan za »napade« nanj osebno obtožuje ameriške oblasti in trdi, da ga želi ameriška administracija zamenjati.

V opoziciji menijo drugače. »Spomnite se, da je Adolf Hitler uporabljal enake metode, ko se je vzpenjal na oblast,« je vodja opozicije Hasan Oren dejal turškemu predsedniku vlade Erdoganu, ko je parlament sprejel zakon, ki vladi omogoča nadzor spleta. »Sedaj uvajamo fašizem,« je dejal Oren, ki se je posmehoval trditvam vlade, da si prizadevajo samo za »izboljšanje demokracije«.

 "Novi zakon je katastrofalen za Turčijo,« je za Guardian dejal Özgür Uçkan, profesor komunikologije carigrajske univerze Bilgi in član Alternativne informacijske mreže. »Zakon legalizira cenzuro in nadzor v Turčiji, kar je v nasprotju z ustavo in vsemi mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala Turčija. Zakon bo TIB spremenil v telo, podobno NSA. Še huje je to, da lahko sedaj vsak birokrat odloči, da blokira določeno spletno stran, ne da bi moral zaprositi za odločbo sodišča, če se s tem ne boste strinjali, boste morali vi pridobiti sodno odločbo, s katero bo takšna odločitev odpravljena.« Posledice so seveda jasne – prišlo bo do hitrega »zapiranja« strani, ki vladi niso všeč, in zelo počasnega ponovnega »odpiranja« nekaterih strani, pa še to šele po dolgih in dragih pravnih bitkah.

Ob tem je cenzura v Turčiji že danes zelo huda. Po podatkih strani Engelliweb.com je bilo v začetku februarja za dostop iz Turčije blokiranih okoli 40.500 spletnih strani, torej okoli 10.000 več kot lanskega aprila. Zadnje poročilo o »Svobodi spleta« Turčijo opisuje kot »delno svobodno« državo. Predstavnik organizacije Amnesty International Andrew Gardner opozarja, da je zaskrbljujoče predvsem to, da »sedanji zakon nadzor nad spletom še bolj potiska v roke vlade in vstran od sodnega nadzora.« Zaradi zakona naj bi bili ogroženi tudi številni profili zasebnikov na Twitterju. Za turško vlado je to zelo pomembna »tarča« saj so se številni protestniki ob demonstracijah organizirali prav s pomočjo socialnih omrežij. Zakon bo imel tudi ekonomske posledice, saj se bodo tuja podjetja zelo verjetno umikala iz tako nadzorovanega okolja.