MLADINA Trgovina

Denis Vičič

14. 4. 2014  |  Družba

V sredo protest proti šolninam!

Fakultete bodo najprej morale zapolniti vsa brezplačna študijska mesta, in ko bodo izpolnile ta pogoj, bodo lahko razpisale plačljiva mesta

Najpogostejši razlog za neizpolnjevanje študijskih obveznosti je tako izčrpanost študentov, ne njihova lenoba ali ekscesni hedonizem.

"Najpogostejši razlog za neizpolnjevanje študijskih obveznosti je tako izčrpanost študentov, ne njihova lenoba ali ekscesni hedonizem."
© Borut Krajnc

Študentsko društvo Iskra poziva k udeležbi na protestu proti sprejemu novega zakona o visokem šolstvu (ZViS). »Zgolj dobro povezani v enotnem boju lahko ohranimo pravice, ki so jih izborili naši predniki. Zato se 16. aprila združimo na Kongresnem trgu, kjer bomo zahtevali umik predloga novega zakona o visokem šolstvu,« so zapisali. Na protest ne pozivajo samo dijakov in študentov. Za brezplačno visoko šolstvo, ki ga ZVIS ogroža, bi se morali zavzemati tudi njihovi starši, saj »uvedba šolnin dejansko znižuje plače: starši delajo enako veliko kot prej, vendar jim na razpolago ostane manj prihodkov,« opozarjajo v Iskri. Zakaj je ZViS sporen, smo v Mladini že pisali

Namesto rednega in izrednega študija dobivamo polni in delni študij. Polni študij je vsebinsko enak sedanjemu rednemu študiju, delni študij pa sedanjemu izrednemu, le da je bilo pri izrednem študiju treba izpolniti manj obveznosti kot pri rednem študiju, pri delnem pa bo treba izpolniti enake obveznosti kot pri polnem, a v še enkrat daljšem časovnem obdobju. Glavna razlika med sedanjim in predlaganim sistemom pa je v tem, da je zdaj redni študij v celoti brezplačen in izredni v celoti plačljiv, po novem pa bi bila tako polni kot delni študij za nekatere brezplačna, za nekatere pa plačljiva.

© Denis Vičič

Plačljivi študij bi bil namenjen tistim, ki ne bi dosegali vstopnih pogojev na posameznih študijskih smereh, in onim, ki študija ne bi končali v roku, oziroma tistim, ki so že končali kak študij in s tem izkoristili možnost enkratnega brezplačnega študija. »Po tem zakonu je možnost brezplačnega študiranja časovno omejena, tako da morajo za študij plačevati študentje, ki ga zaradi tega ali onega razloga ne končajo v roku oziroma študirajo dlje, kakor dopušča zakon. Za katere študente konkretno gre? Predvidevamo lahko, da za dve vrsti študentov: za tiste, ki si med študijem premislijo in zamenjajo smer, začnejo nov študij od začetka in zato prekoračijo rok, ter za one, ki po že opravljenem študiju vpišejo še enega, na drugi strani pa za one, ki ne izpolnjujejo obveznosti in študija ne končajo pravočasno,« je povzel sociolog Primož Krašovec. »Osnovni merili ločevanja med tistimi, ki so upravičeni do brezplačnega študija, in onimi, ki niso, sta torej odločnost in marljivost. Merilo razlikovanja je torej moralno – preudarnost in pridnost sta dobri, muhavost, zaletavost in lenoba so slabe. Moralno oporečne študente po novem zakonu čaka finančna kazen.«

Pri tem je pomembno, da razlog za dolgo študiranje in neizpolnjevanje študijskih obveznosti v roku večinoma ni lenoba, ampak slab socialni položaj študentov, dodaja sociolog: »Najemnine za študentske sobe pri zasebnikih so oderuške, razmere v študentskih domovih so pogosto nevzdržne, poleg tega je postelj v njih premalo. Zato mora večina študentov, ki ne živijo pri starših, poleg študija opravljati slabo plačana in naporna študentska dela, to pa jim onemogoča kakovosten študij. Poleg tega je bolonjska reforma uvedla obvezno navzočnost na predavanjih in občutno povečala število predmetov, izpitov ter drugih študijskih obveznosti, kakršne so seminarske naloge. Najpogostejši razlog za neizpolnjevanje študijskih obveznosti je tako izčrpanost študentov, ne njihova lenoba ali ekscesni hedonizem.«

Fakultete bodo sicer najprej morale zapolniti vsa brezplačna študijska mesta, in ko bodo izpolnile ta pogoj, bodo lahko razpisale plačljiva mesta. Teh bo lahko do štirideset odstotkov toliko kot brezplačnih mest.

»Tistih, ki študirajo predolgo ali zaporedno ali pa si sredi študija premislijo in zamenjajo program, je veliko manj od 40 odstotkov. Kako naj si torej pojasnimo to razliko in kako jo bodo lahko posamezne fakultete izkoriščale, če se bo predlog zakona uveljavil?,« se je še vprašal Krašovec. »Verjetno najpreprostejši način bi bila manipulacija vpisnih pogojev: če jih fakultete zaostrijo, se poveča število študentov, ki na posameznih programih kljub prvemu vpisu ne bodo mogli študirati brezplačno, tako jim bo preostalo le, da pravico do brezplačnega študija uveljavljajo drugje ali da študij, ki si ga najbolj želijo, plačajo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.