»Slovenija je zadnjih deset let vrgla stran«

Kako podjarmiš državo? Dva načina sta: da jo okupiraš z vojsko ali da jo spraviš v primež zadolžitve. Slovenija danes plačuje visoko kazen za štiri leta debelih krav, ko smo se pod vlado Janeza Janše brezglavo zadolžili v tujini. Paradoksalno: nekdanji junak osamosvojitve je najbolj odgovoren za to, da je Slovenija izgubila gospodarsko samostojnost. O izvirnem grehu zadolženosti, pretirani previdnosti bankirjev pri kreditiranju gospodarstva, neizbežnosti privatizacije, pa tudi o nesmiselnosti državnega subvencioniranja podjetij smo se pogovarjali s prof. dr. Dušanom Mramorjem, nekdanjim finančnim ministrom in enim najbolj cenjenih predavateljev Ekonomske fakultete v Ljubljani. Odkar ni več dekan te fakultete, ima še manj časa kot prej. A se ne pritožuje. »Navajen sem veliko delati. Ko sem bil še minister, sem spal samo po dve uri na noč, sicer pa sem delal. Če si v vladi, se moraš zavedati, da je od tvojih odločitev odvisnih dva milijona ljudi.«

O kateri ekonomski temi bi v Sloveniji morali govoriti, pa ne?

O zadolževanju. Kdo je sprožil zadolževanje in kdo nas je dejansko zadolžil. O tem se skoraj ne govori, čeprav se bo na tej točki gradila bližnja predvolilna kampanja. Danes vse strani operirajo s tezo, da nas je sedanji finančni minister noro zadolžil in da smo zato veliki reveži. V resnici pa je izvirni greh nastal precej prej, v obdobju od konca leta 2004 do izbruha krize jeseni 2008, torej takrat, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše. Leta 2004 je skupna zadolženost Slovenije do tujine znašala nizkih 15 milijard evrov, ob izbruhu krize v Sloveniji, približno štiri leta kasneje, pa neverjetnih 40 milijard. V to sta všteta javni in zasebni dolg do tujine. Skupni dolg Slovenije do tujine, torej zasebni in državni, je izjemno naraščal samo v obdobju 2004–2008, od takrat pa je bil stabilen. Lani se je zadolženost Slovenije do tujine celo zmanjšala. Ko je leta 2009 v Slovenijo prišla kriza, banke in mnoga podjetja niso bili več sposobni refinancirati dolga do tujine, zato je bila prisiljena vskočiti država. Začela je prevzemati zasebni dolg do tujine na različne načine, predvsem s tem, da je likvidnostno in z jamstvi pomagala bankam in tudi podjetjem.