»Pravica do mesta«

Nataša Sukič je bila pred desetletji, v osemdesetih, aktivna v različnih civilnih združenjih, povezanih predvsem z LGBT-sceno in vprašanjem žensk. Danes dela v nevladnih organizacijah, je pisateljica, diplomirana inženirka elektrotehnike in ena prvih slovenskih didžejk. V intervjuju pojasnjuje, kaj je narobe z Ljubljano in kaj bi storila drugače kot Zoran Janković.

Nekaj dni pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ste rekli, da ne boste volili, da ni prave izbire. Kasneje ste se premislili. Zakaj?

Malo pred državnozborskimi volitvami sem obupala nad slovensko institucionalno politiko, ki, ta ali ona, še vedno vztraja v neoliberalnih okvirjih in postavlja kapital pred človeka. Hkrati tudi nisem verjela, da se lahko kakšna nova politična sila dovolj jasno artikulira ter se upre uveljavljenim strankam in njihovim političnim idejam. Gledala sem nastop Luke Mesca na POP TV, pojavila se je Združena levica, zgodil se je prelom. Odpiral je prava vprašanja in ponujal prave odgovore. Če sem pred tem mislila iti na volišče in vse skupaj prečrtati, me je Združena levica prepričala. S svojo artikulacijo in energijo, z željo, da naredi preboj in ponudi alternativo.