»Medtem ko se ustavni sodniki ukvarjajo z enim zaprtim poslancem, na tisoče zaprtih čaka na ustavno sodišče, da se jih to usmili«

Nekdanji ustavni sodnik, ki je napisal največ ločenih mnenj med vsemi ustavnimi sodniki doslej, pravi, da ga ločena mnenja treh ustavnih sodnikov v zadevi Patria niso prepričala. Čeprav je tudi sam sodeloval pri pripravi enega izmed pravnih mnenj (glede poslanskega mandata Janeza Janše), opozarja, da se vsi skupaj, predvsem pa ustavno sodišče, odločno preveč ukvarjamo s pravicami enega obsojenca. Medtem namreč, dodaja Ribičič, na tisoče ljudi, ki morajo v zapor zaradi nezmožnosti plačila kazni za še tako nepomemben prekršek, že leta čaka na odločitev ustavnega sodišča.

Ko sva govorila pred dvema letoma, ste dejali, da ste prvič resno zaskrbljeni, ali ustavno sodišče ne izgublja svoje legitimnosti in avtoritete. Kaj pa zdaj?

Ustavnim sodnikom gotovo nismo olajšali dela, ker ni bila sprejeta ustavna sprememba, ki bi jim omogočila, da sami izbirajo zadeve, ki jih bodo obravnavali. Po mojem bi to bistveno spremenilo način dela ustavnih sodnikov, ker bi jih sistem silil v to, da se vsebinsko lotevajo najpomembnejših zadev s sistemskega vidika ali vidika posameznika. Z vidika pogojev, v katerih deluje ustavno sodišče, se stanje ni izboljšalo. Pritisk glede pripada zadev je še vedno zelo velik, ureditev pa sili sodnike v formalizem. Zato včasih prevlada reševanje zadev tako, da se jih rešijo, z zavrženjem. Kljub temu so tudi v zadnjem obdobju sprejeli nekaj odločitev, za katere bi lahko rekli, da so na ravni ustavnosodnega odločanja, kot ga terja današnji čas. Mislim na razveljavitev tistega dela Zujfa, ki je arbitrarno zniževal pokojnine 20.000 upokojencem, pa na odločbo, ki govori o dedovanju v homoseksualni skupnosti, ki ni bila registrirana, na razveljavitev zakona o nepremičninskem davku, prvič so postavili predhodno vprašanje sodišču EU v Luksemburg glede državne pomoči ...