Eno leto po pričetku velike socializacije izgub bank: kaj pa socializacija dobičkov bank?

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o izdatkih sektorja države po namenih za leto 2013. Za tako imenovane ekonomske dejavnosti je bilo namenjenih 14,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glavnina teh izdatkov je bila namenjena za dokapitalizacijo bank: 3,633 milijonov evrov oz. 10,1 odstotka BDP. Kot sem pred kratkim že zapisal, je država poleg tega izdala za okoli 1,7 milijarde evrov poroštev za obveznice, ki jih je ali še bo v zameno za prenesene slabe terjatve izdala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Če to prištejemo k znesku dokapitalizacije bank, pridemo do zneska 5,3 milijarde evrov za rešitev bank. To pa je že 14,7 % BDP – kar je več, kot so bili v celem letu 2013 skupni izdatki države za zdravstvo (6,9% BDP) in izobraževanje (6,5% BDP). Pravilno berete – rešitev bank je Slovenijo v odnosu do BDP stala več kot skupni letni izdatki Slovenije za zdravstvo in izobraževanje.

Da stvar še bolj zakompliciramo, poskrbijo naslednji podatki: NLB je v izjavi za javnost iz 27. oktobra 2014 v naslovu zapisala naslednje: NLB Skupina v tretjem četrtletju 2014: dobiček po davkih v višini 47,9 milijonov evrov. Lani v enakem obdobju je bil izid NLB Skupine po davkih globoko negativen v višini -293,5 milijonov evrov. Vmes, natančneje 18. decembra 2013, je prišla dokapitalizacija NLB v višini 1,551 milijarde evrov - dve tretjini v denarju in eno tretjino v tržnih državnih obveznicah. Podobno se dogaja z Novo KBM: po zadnjem nerevidiranem poročilu o poslovanju Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za obdobje januar - september 2014 je čisti dobiček Nove KBM 17,9 milijonov evrov, potem ko je lani v tem času še posloval z izgubo. No, Nova KBM je 19. decembra 2013 povečala svoj osnovni kapital za 870 milijonov evrov, ki jih je vplačala Republika Slovenija.

Eno leto po obisku Božička in dedka Mraza v slovenskih bankah se torej te iste banke hvalijo z visokimi, več desetmilijonskimi dobički. Hkrati pa po opozorilih strokovne javnosti (dr. Trobec, Ekonomska fakultete Univerze v Ljubljani) banke gospodarstvu ponujajo posojila po visokih obrestnih merah in zahtevajo nerealna zavarovanja (Svenšek, Bratanič, 30. 12. 2014). Posledično je vse več kreditiranja v tujini preko bank, pa tudi prek izdaje podjetniških obveznic. Direktor družbe Bosio, Hugo Bosio, je tako izjavil: »Mnogo podjetij, tudi mi, se odpravlja v tujino, v avstrijske banke, kjer so kreditni pogoji bistveno ugodnejši. S tem smo tudi sami poplačali domače kredite. Zdaj čakamo, da bo situacija v Sloveniji boljša.«

Lanska dokapitalizacija bank je bila, bolje zapisano, velika družbena socializacija izgub bank. Sedaj, ob teh novopečenih dobičkih dokapitaliziranih bank, ki so ob tem prešle iz velikodušnega v paranoičnega posojilodajalca, pa sledi logično vprašanje: kaj pa socializacija dobička? Sugestivno dejstvo: devetmesečni dobiček z javnimi sredstvi dokapitalizirane NLB je recimo enak celoletnim sredstvom za izvajanje aktivne politike zaposlovanja (APZ) v letu 2015. A teh istih bank očitno prav nič ne gane dejstvo, da medtem ko sta lani njim Božiček in dedek Mraz v velikih vrečah prinašala darila države, letos ob istem času ta ista država izdatno krči sredstva za APZ – v tolikšni meri, da na negativne posledice tega opozarja tudi UMAR v Pregledu uresničevanja Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2014.

Torej, spoštovane banke: kaj pa socializacija dobička?