Kolikšen znesek slovenske neto minimalne plače prejme avstrijski vajenec v prvem letu vajeništva?

1. januar 2015 je dan, ki je v Nemčiji prinesel uvedbo minimalnega urnega plačila. Uvedli ga bodo postopoma, od njega pa bodo po poročanju medijev imeli korist skoraj štirje milijoni zaposlenih v slabo plačanih sektorjih. Minimalno plačilo v višini 8,5 evra na uro bo uveljavljeno do leta 2017. Med 3,7 milijona prebivalci Nemčije, ki bodo imeli zaradi uvedbe minimalne plače višje prihodke, je tudi 23-letna Jessica Ardent, zaposlena v pekarni, poroča Dnevnik – na uro bo zaslužila dodaten evro več. Uvedba minimalnega plačila je sicer velik premik stran od širjenja nizko plačanih (»low wage«) sektorjev, ki so se v Nemčiji razmahnili v 90. letih, med drugim tudi zaradi t.i. Hartz reform, ki so prinesle liberalizacijo na področju agencijskega dela in izjemen razmah nizko plačanega »malega dela«.

Po podatkih nemške sindikalne centrale DGB je delavk in delavcev, ki zaslužijo manj kot 8,5 EUR na uro, 19,2 odstotka oz. 6,6 milijona. Med leti 1995 in 2012 pa se je delež delavk in delavcev z nizkimi zaslužki v Nemčiji zvišal za 42,1 odstotnih točk, s 5,9 milijona na 8,4 milijona (Posselt, DGB, 11. 9. 2014).

Z istim dnem so se dvignili tudi zneski minimalne urne postavke v dvajsetih ameriških zveznih državah, s čimer se bodo dvignili prejemki za okoli 3,1 milijona delavk in delavcev v ZDA. V devetih zveznih državah (Arizona, Kolorado, Florida, Misuri, Montana, New Jersey, Ohio, Oregon, Washington) je dvig zneska minimalne urne postavke posledica rednega usklajevanja zneska z rastjo cen življenjskih potrebščin. Dvig zneska minimalne urne postavke v ostalih enajstih zveznih državah pa je rezultat sprememb v zakonodaji, povezani z minimalnim plačilom, bodisi preko rednih zakonodajnih postopkov bodisi referendumov. Kasneje letos se bo dodatnim pol milijona delavcem v zveznih državah Delaware in Minnesota prav tako dvignil znesek minimalne urne postavke. »Ker potrošniška poraba v ZDA zaleže za 70 odstotkov celotne ekonomije, za ugotovitev, da povišanje minimalne plače koristi, ni potreben doktorat iz ekonomije,« poroča Delo.

Kaj pa Slovenija? Znesek minimalne plače je 789,15 evra. Po izračunu za leto 2013 v Sloveniji po plačilu obveznih dajatev od 789,15 evrov bruto minimalne plače ostane 560,42 evra neto izplačila, če upoštevamo, da zavezancu s tolikšnim prejemkom pripada najvišji od treh zneskov splošne olajšave (mogoče so še druge olajšave za zavezanca). Znesek 560,42 evrov pa je za več kot 30 evrov nižji od praga tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, ki je bil v letu 2013 593 evrov na mesec. Kaj to pomeni za vsakomesečno preživetje, pove naslednja izjava: »Oba z možem dobivava minimalno plačo. Več kot polovico svoje takoj porabim za nujne stroške, največ za položnice. Hrana je zelo draga, tudi če hodim v najcenejše trgovine. Prihraniti ne moremo nič,« pravi Draga P., 40-letna mati dveh šoloobveznih otrok, ki dela kot čistilka. Da je v Sloveniji vse več delavk in delavcev, ki kljub zaposlitvi živijo v revščini, nam navsezadnje kažejo uradni statistični podatki. Stopnja tveganja revščine med zaposlenimi je namreč najvišja od leta 2005, kolikor imamo na razpolago uradne podatke, in sicer 4,6 odstotka. Leta 2009 je bila recimo 3,5 odstotka.

Dodatna težava pa je sama definicija minimalne plače, po kateri se vanjo vštevajo vsi dodatki razen nadur. Ali kakor je o minimalni plači dejala Andreja Poje (ZSSS): »Med 48.000 prejemniki minimalne plače je prisotno veliko nezadovoljstvo, saj ne glede na to, v kakšnih pogojih delajo, ponoči, na praznike, v štirih izmenah, vsi prejmejo enako plačilo.«

In kaj na to pravijo predstavniki delodajalcev? V bistvu nič novega. Vsako leto januarja, ko se znesek minimalne plače uskladi »najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin« (tako zakon o minimalni plači), preračunavajo, kolikšen strošek to pomeni zanje. Zadnja takšna uskladitev januarja 2014, ki je dvignila bruto minimalno plačo za 5,49 evra (!), naj bi za delodajalce po nekaterih izračunih pomenila »3,6 milijona evrov stroškov«. Ta znesek pa je skorajda 14-krat manjši od zneska 50 milijonov evrov, kolikor naj bi bil po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) prihranek pri stroških dela na račun delovnega 2. januarja.

Znesek 3,6 milijona evrov pa je obenem enak enoletnim bruto prejemkom štirinajstih vodstvenih menedžerjev v Sloveniji v letu 2013. V letu 2012 pa je deset najbolje plačanih slovenskih menedžerjev skupaj prejelo 3,9 milijona evrov. Oziroma v povprečju 1.080 evrov na dan.

Tako je. Najbolje plačani slovenski menedžerji so leta 2012 prejeli v povprečju 1,37 minimalne plače. Na dan.

Ampak, seveda, ko je govor že o samem usklajevanju minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, je to strošek za gospodarstvo. Ko pa je govor o prejemkih vodilnih menedžerjev, je govor o ustrezni motivaciji.

P.S. Vajenci v Avstriji v prvem letu vajeništva dobijo 813 evrov neto na mesec, v četrtem pa 1830 evrov neto nagrade. Ali se torej imamo pravico čuditi nad selitvami mladih v tujino, če pa že dobro uro stran vajenec v prvem letu vajeništva dobi plačilo, ki je za 45 odstotkov višje od neto minimalne plače v Sloveniji? Pri nas pa država ob postopnem izumiranju poklicnega izobraževanja (v šolskem letu 2001/2002 je bil delež vpisanih dijakov v poklicno izobraževanje še 25,5 %, v šolskem letu 2010/11 se je zmanjšal na 15,2 %) objavlja razpise za volonterska pripravništva?