Igor Mekina

 |  Ekonomija

Stiglitz: Nemčija naj zapusti evro

Ob zadnjih kritikah grških zahtev po prestrukturiranju dolga se je najprej oglasil ameriški predsednik Barack Obama in opozoril, da države, katere gospodarstvo je že tako ali tako v »prostem padu«, ne bi smeli še dodatno obremenjevati. Kritike ravnanja vrha EU pa so nato prišle tudi s strani strokovnjakov, predvsem nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja in Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Josepha Stiglitza.

Joseph Stiglitz, profesor na univerzi Columbia, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, je znova ocenil, da je za evro edina rešitev v tem, da se mu ob nadaljevanju sedanje politike v EU odreče Nemčija in ne Grčija. »Čeprav je bil to eksperiment, kako vse države zbrati skupaj, nič ni tako razdelilo Evrope kot evro. Politika varčevanja ni uspela na ravni celotne EU. Politike, ki so bile preizkušene, niso uspele, kar se vidi tudi v primeru Španije in v drugih državah«, je dejal Stiglitz v pogovoru za CNBC.

Stiglitz je eden od 18 uglednih ekonomistov, ki v svojem pismu opozarjajo, da bi Evropa napredovala, če bi dala Grčiji priložnost za novi start. Ob tem pa bi Grčija seveda istočasno morala izvajati tudi nujne reforme. »Grčija je naredila nekatere napake, toda Evropa je naredila še večje napake. Zdravilo, ki so ga dali Grčiji, je bilo strupeno in je privedlo do povečanja grškega dolga, gospodarstvo pa je upadlo,« je dejal Joseph Stiglitz in navedel, da je Grški dolg s 110 odstotkov BDP-ja z začetka krize narasel na 170 odstotkov BDP-ja ob koncu krize, kar jasno kaže, »da so bili ukrepi, ki jih je odredila trojka, napačni«. Stiglitz ob tem navaja, da je glavni problem Nemčija, ki si je nabrala velike dobičke zaradi vzpostavitve evra. »Če bi Grčija zapustila evro, bi bilo zanjo to verjetno celo bolje... Najprej bi prišlo obdobje prilagajanja. Toda nato bi Grčija pričela rasti. In če bi se to zgodilo, potem bi se to lahko ponovilo še v Španiji in na Portugalskem, ki so jima prav tako dali strupeno zdravilo in imata prav tako alternativno pot. Večina ekonomistov meni, da bi bilo bolje, če bi Nemčija zapustila evroobmočje. Nemška marka bi se okrepila, nemško gospodarstvo pa bi bilo nekoliko bolj pridušeno,« opozarja Stiglitz. Na ta način bi Nemčija po mnenju Stiglitza doumela, »kako pomemben je zanjo evro« in bi bila zato tudi pripravljena pomagati državam, ki imajo probleme. V primeru, da vse ostane tako, kot je sedaj, pa bi to nujno pomenilo veliko večjo integracijo, ob tem pa »obstaja celoten set nedovršenih ekonomskih vprašanj, o katerih se strinjajo vsi ekonomisti, razen Nemčije«.

Zelo podobno je tudi mnenje nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja. »Nedolgo tega so nemški politiki in novinarji prepričano zatrdili, da je evro krize konec; Nemčija in Evropska Unija sta, tako so bili prepričani, previharili vihar. Danes pa vemo, da je bila to še ena napaka v krizi, ki traja in v kateri je bilo polno takšnih napak. Zadnja napaka, kot tudi mnoge prej, je bila rezultat sklepanja na podlagi lastnih želja - in znova je bila Grčija ta, ki je prekinila sanjarjenje. Še preden je leva Siriza na zadnjih splošnih volitvah v Grčiji dosegla prepričljivo zmago, je bilo očitno ne da krize ni konec, pač pa da grozi, da se bo še poslabšala. Varčevanje – politika, s katero naj bi rešili problem upadanja povpraševanja - preprosto ne deluje. V gospodarstvu, ki upada, razmerje med bruto dolgom in družbenim produktom države narašča, ne pa pada, v recesijo ujete evropske države pa so se sedaj rešile v depresijo, kar je privedlo do množične nezaposlenosti, alarmantnih stopenj revščine in pomanjkanja upanja. Opozorila o resnem političnem protiudarcu so bila preslišana. V senci nemškega tabuja inflacije je kanclerka Angela Merkel trdoglavo vztrajala, da je bolečina varčevanja bistvena za ekonomsko okrevanje, EU pa je imela le malo drugih možnosti, kot da to politiko podpira. Sedaj, ko so grški volivci odstranili izčrpano in koruptivno elito svoje države in jo nadomestili s stranko, ki se je uprla varčevanju, se je ta protiudarec zgodil,« je prepričan Joschka Fischer.

V nadaljevanju svojega komentarja opozarja, da bi grški izstop iz območja evra zagotovo imel resne posledice tudi za Nemčijo, veliko nevarnost pa vidi predvsem v popularnosti Angele Merkel, zaradi česar je nemška kanclerka še bolj prepričana v svoj prav in »podcenjuje možnosti izbire, ki jih ima«. Vendar ocenjuje, da Nemčija, predvsem zaradi pritiska Španije, Francije in Italije ne bo imela drugih možnosti. »Ni potrebno biti videc za predvidevanje, da bo zadnje poglavje evropske krize nemško politiko varčevanja zapustilo v razvalinah - razen če Merklova res želi prevzeti visoko tveganje za neuspeh evra. Vendar ni nikakršnih znakov, da to želi. In zato je ne glede na to, ali bo prvi korak v prihajajočih pogajanjih naredila trojka ali grška vlada, že danes jasno, da so grške volitve pomenile nedvomen poraz za Merklovo in njeno politiko varčevanja kot strategije za obvarovanje evra. Istočasno zmanjševanje dolga in strukturne reforme, to danes vemo, bodo prenapele vsako demokratično izbrano vlado že zato, ker pomenijo pretirano davčno breme za njihove volivce. Brez rasti pa ne bo strukturnih reform, ne glede na to kako potrebne bi bile. To je grška lekcija za Evropo. Ni vprašanje, ali bo nemška vlada to sprejela, pač pa kdaj. Ali bo potrebovala podoben poraz, kot čaka konservativce v tej državi, ki se pripravlja na volitve, da bi to Merklovo prisililo, da se sooči z realnostjo? Nič drugega kot rast ne bo odločilo o prihodnosti evra. Celo Nemčija, največje gospodarstvo v EU, se sooča z izjemno potrebo po investicijah v infrastrukturo. Če bi država prenehala videti »nič novih dolgov« kot svoj sveti gral in bi namesto tega modernizirala transport v državi, infrastrukturo občin, digitalizirala gospodinjstva in industrijo, potem bi evro - in Evropa - doživela velik pospešek. Še več, množičen javni investicijski program bi lahko financirali z zelo nizkimi (in v Nemčiji celo z negativnimi) obrestnimi merami. Kohezija območja evra in uspeh nujnih strukturnih reform - ter njeno samo preživetje - sta sedaj odvisna od tega, ali lahko premaga pomanjkanje rasti. Nemčija ima prostor za fiskalne manevre. Sporočilo iz Grčije je, da bi jih Grčija morala uporabiti, še preden bo prepozno,« opozarja Joschka Fischer.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.