»Vsakemu ustvarjalcu seveda laska, če njegovo delo vidijo kot vizionarsko.«

Karmina Šilec je fenomen. Vendar ne lokalni ali morda celo vseslovenski fenomen, s svojim edinstvenim odrskim pristopom, z udarno mešanico vokalne glasbe in gledališča, ki jo razvija v svojem ansamblu Carmina Slovenica, velja za fenomen svetovnega formata.
Poleg izjemnih kritiških odzivov to potrjujejo številna gostovanja po vseh celinah, pa tudi nagrade, denimo nagrada Prešernovega sklada (dobila jo je že za svoj prvi glasbeno-gledališki projekt Vampirabile »davnega« leta 2000, pozneje pa, presenetljivo, nikoli več) ali pa prestižna mednarodna nagrada Music Theatre Now, ki ji je pred leti pripadla v kategoriji Glasba onkraj opere.
Čeprav je komplimentov vajena, pa je med nedavnim gostovanjem v New Yorku, kjer je Carmina Slovenica premierno predstavila svojo najnovejšo predstavo, morala priznati, da jo je odziv tokrat vendarle osupnil. Ne le, da je občinstvo predstavo, ki so jo uprizorili petkrat, pozdravilo s stoječimi ovacijami, izjemno pozornost so jim namenili tudi mediji. Tudi najvplivnejši zahodni mediji, kot so The New York Times, New Yorker in The Guardian.
In bili so navdušeni. Med drugim smo lahko prebrali, da je Karmina Šilec »goreče talentirana«, njen ansambel pa »Cirque du Soleil vokalnega gledališča«.

To, kar se vam je zgodilo v New Yorku, se umetniku iz Slovenije ne zgodi ravno vsak dan, kajne?

Ne le, da se nam to ne zgodi vsak dan, kaj takšnega se najbrž sploh ne zgodi. (Smeh) Tudi sama sem bila zelo presenečena nad odzivi in njihovim odmevom. Šele zdaj recimo zares vem, kako s tem, ko daš intervju za New York Times, ne daš intervjuja le za ta časopis, temveč za cel kup medijev, ker ga povzemajo po vsem svetu. Kar je v bistvu malo srhljivo. Ta vsemogočnost medijev namreč.