15. 3. 2015 | Svet
Sirija: štiri leta vojne, begunstva in humanitarne krize
Minevajo štiri leta od začetka vojne v Siriji, ki je povzročila največjo humanitarno krizo v moderni zgodovini. Od začetka konflikta je bilo ubitih več kot 220 tisoč ljudi, milijon pa ranjenih. Največ ljudi je umrlo lani, in sicer 76.000. Sedem in pol milijona ljudi je notranje razseljenih, še skoraj štiri milijone beguncev so sprejele Siriji sosedne države. Zahodne države se sprejemanju sirskih beguncev večinoma uspešno izmikajo, Slovenija je med najuspešnejšimi, saj ni sprejela niti enega.
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Stephane Dujarric je pred dnevi za BBC povedal, da OZN še vedno verjame v politično rešitev konflikta, a da za to ni politične volje. Svetovnim velesilam so po njegovih besedah pomembnejši lastni interesi.
Pred dnevi so mnoge humanitarne organizacije in organizacije za človekove pravice objavile poročilo Failing Syria, v katerem so kritizirale svetovne velesile in mednarodno skupnost zaradi neučinkovitega reševanja krize in odziva nanjo. Prav tako so te organizacije, med njimi International Rescue Committee, Norwegian Refugee Council, Syrian Relief Network in Oxfam, kritizirale tudi Varnostni svet zaradi slabega izvajanja in uresničevanja lani sprejete resolucije, ki naj bi povečala humanitarno pomoč civilistom.
V poročilu izpostavljajo tudi, da so se finančna sredstva, namenjena za reševanje krize, v zadnjih štirih letih niso povečala, ampak znižala. Leta 2013 je bilo zagotovljenih okrog 70 odstotkov sredstev, potrebnih za reševanje krize v Siriji, lani pa več kot deset odstotkov manj, čeprav se je število ljudi, ki potrebujejo pomoč in živijo v težko dostopnih predelih, v zadnjem letu povečalo za skoraj polovico, in sicer na skoraj pet milijonov.
Tudi sirski begunci, ki živijo v sosednjih državah, se soočajo z mnogimi težavami. Te države so sicer sprejele veliko in večino sirskih beguncev, a visoki komisar ZN za begunce (UNHCR) je pred dnevi opozoril, da begunci, ki so uspeli ubežati nasilju v Siriji, živijo v vedno slabših razmerah. Veliko jih živi v nevarnih in mrzlih bivališčih ter pod pragom revščine. »Po letih izgnanstva begunci nimajo več prihrankov in vse več se jih mora preživljati z beračenjem, prostitucijo in otroškim delom. Ta humanitarna kriza bi morala spodbuditi globalno podporo, dogaja pa se nasprotno, pomoči je vse manj,« je dejal komisar Antonio Guterres.
Iz varnostnih razlogov in zaradi premajhne mednarodne pomoči so nekatere sosednje države Sirije sprejele ukrepe, ki otežujejo vstop in podaljšanje bivanja beguncev v državi. Le dva odstotka beguncev imata trenutno možnost za preselitev v preostale države članice OZN.
Spopadi se medtem nadaljujejo, število ranjenih, razseljenih, pomoči potrebnih po štirih letih še vedno narašča.
Ob tem se velja spomniti na vojno v Bosni in Hercegovini, ki se je končala pred dvajsetimi leti. Trajalo je štiri leta, da je prišlo do mirovnega sporazuma. Predolgo, še danes opozarjajo mnogi. Odziv mednarodne skupnosti je bil takrat slab, neučinkovit – kot bi ne videla trpljenja ljudi. Sirski civilisti se počutijo pozabljene, Varnostni svet OZN pa se znova ne more (noče?) dogovoriti o rešitvi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.