Železnice / Ne drugi, ampak slepi tir?
Ko govorimo o drugem tiru, govorimo o tem, da naj bi po progi do Divače, dolgi 27 kilometrov, tovorni vlaki v povprečju vozili do 160 kilometrov na uro, na preostalem delu železniškega omrežja po Sloveniji pa še vedno do 28 kilometrov na uro. Neumnost ali norost?
Drugi tir med Divačo in Koprom bi morali zgraditi ob sedanjem tiru v dolžini 31,5 km. Ta proga je sicer za 4,5 km daljša od predlaganega drugega tira. To bi investicijo pocenilo in pospešilo. (na fotografiji pogled s postaje Hrastovlje)
© Nenad Pataky
Že več desetletij poslušamo, kako bo vsaka nova vlada začela graditi drugi tir, ki bo povezoval Divačo in Luko Koper. Kajti brez tega se naše okno v svet pač ne bo moglo razvijati, veliki ladjarji bodo odšli v druga (severnojadranska) pristanišča, to pa bo kasneje vodilo v zaton edinega slovenskega pristanišča. Luko Koper smo zgradili še v »gnilem« samoupravnem socializmu, v šestdesetih letih 20. stoletja, prav tako železniško progo. Tako smo z enotirno elektrificirano železniško progo prvič povezali slovensko Istro z notrajnostjo. Ta proga se proti Kopru v Divači odcepi od Južne železnice, s katero so Avstrijci še v rajnki habsburški monarhiji leta 1857 povezali Trst in takratno prestolnico Dunaj. Proga proti Kopru je dolga 31,5 kilometra in premaga 435 metrov nadmorske višine. Znamenit je predvsem kraški rob, ki je nastal kot posledica nariva apnenca na fliš in ponuja zanimivo in edinstveno geološko zgradbo v Sloveniji. Proga se s kraškega roba vrtoglavo in vijugasto spušča proti dolini reke Rižane in poteka ob reki do njenega ustja v Tržaškem zalivu, kjer se konča z za zdaj najsodobnejšo tovorno postajo v državi. Proga je eden od večjih gradbenih dosežkov pri nas. Marsikdo misli, da gre za najstrmejšo železniško progo v državi, a ni tako. Za najstrmejši odsek velja železniška proga, ki povezuje Prvačino in Štanjel in ima povprečen naklon 26,7 promila, proga med Divačo in Koprom pa ima na najstrmejšem delu naklon 26 promilov.