Hrvaška / Heni Erceg: Obramba in zaščita
Predsednik največjega sodišča v državi je predlagal, da bi se v hrvaški kazenski zakonik vneslo »kaznivo dejanje zanikanja narave domovinske vojne«.
Pri nas to sploh ni pomembno, zato živa duša ne sprašuje takih neumnosti kot: »S čim se ukvarjaš?« Ali: »Kaj si po poklicu?« Ne, vprašanje vseh vprašanj na Hrvaškem leta 2015 se glasi: »Kje si bil leta 1991?« Na to velika večina Hrvatov ponosno odgovarja: »Boril sem se, seveda!« Pa čeprav je bilo to en sam dan in četudi so bili v tistem času nekateri komaj polnoletni. Pred kom bi bilo torej treba varovati pridobitve tega neoporečnega narodnoosvobodilnega boja, če je k njemu skrajno nesebično prispevala takšna množica hrvaških državljanov? Poleg tega so tako imenovano domovinsko vojno, podobno kot Dioklecijanovo palačo, Plitviška jezera in beloglavega jastreba, razglasili za varovano dediščino in je vpisana celo v hrvaško ustavo. Kot temelj hrvaške državnosti. Pozneje je to potrdila še Deklaracija o domovinski vojni, prava redkost med ponaredki, ki jo je v času prve socialdemokratske vlade sprejel parlament, v njej pa piše, da je bila ta vojna »pravična, obrambna, osvobodilna«.