»Če bodo vsi zahtevali višje plače in pokojnine, bom pred barikadami dejansko stal sam«

Odkar je ponovno, že drugič v dobrem desetletju, prevzel mesto ministra za finance, je dr. Dušan Mramor precej bolj zadržan. Vsako svojo misel skrbno pretehta, preden jo izreče. Pravi, da tuji vlagatelji pozorno spremljajo vse izjave vodilnih politikov, vsaka napačna beseda jih lahko vznemiri, kar državo lahko drago stane, saj ji dvigne ceno zadolževanja. Pogovor je zato potekal v precej napetem vzdušju. Vendar Mramorju vsaj ni mogoče očitati, da stališča prilagaja popularnemu mnenju. Še vedno dosledno prisega na varčnost in izpolnjevanje zavez, ki jih je Slovenija dala Bruslju.

Koliko se je zapravilo v vaši odsotnosti? Sprašujem zato, ker ste za TV izjavili, da se iz tujine vsakič vračate v strahu pred novo luknjo v proračunu ...

Ta strah ni votel, utemeljen je na izkušnjah. Službena pot je trajala dva tedna. Ves ta čas sem bil sicer v stikih z Ljubljano, a časovna razlika in tempo sta mi onemogočala, da bi imel popoln nadzor nad dogajanjem. Zdaj pa vidim, da usmeritve niso več povsem takšne, kot smo se dogovorili pred mojo potjo v tujino. Prej je bilo jasno, da se bodo kratkoročni varčevalni ukrepi spremenili v dolgoročne. Če se kateri od kratkoročnih ukrepov opusti, se ta nadomesti z drugim, trajnim, ki bo imel enak finančni učinek. Kar ne pomeni, da lahko le poberemo nekaj več dividend po državnih podjetjih v naslednjem letu in hkrati trajno povečamo nekatere socialne transferje.