22. 5. 2015 | Mladina 21 | Komentar
Debela
Jaz ne pijem, ne tečem in ne kadim. Jaz jem. Tolažim se s hrano. Trpam jo vase do tistega občutka sitosti, ko jo imam že v grlu. Do tistega občutka teže, ki me končno pomiri.
© Tomaž Lavrič
Ne pijem. In nikoli nisem. Tast je na nekem družinskem kosilu rekel: »Pustite jo pri miru, zdravljena alkoholičarka je.« Potem se mi ni bilo treba nikoli več opravičevati, ker pijem samo sok. Mislim, da nimam encima za presnovo alkohola, tako kot Azijci. In kot moj oče. Tudi on ne pije. To so neki srbski geni z napako, so mi enkrat razložili moji igralci. Po kozarcu vina postanem tako zaspana, da sem sčasoma ugotovila, da se ne izplača niti poskušati. Ne kadim. Če sem čisto odkrita – zadnja leta, ko je življenje postalo res naporno, včasih ukradem komu kako cigareto. In kadim kot Bill Clinton, vlečem, a ne inhaliram. Ampak sem vsaj videti prilagojena družbi. Ne konzumiram drog. In jih nikoli nisem. Seveda sem poskušala, a se je končalo izjemno bedno. Po enem kukiju sem ure in ure sedela na kavču čisto pri miru, v glavi pa se mi je pretakala voda. Naslednji dan sem ugotovila, da sem sedela pod vlažilcem zraka. Ne jem tablet, pomirjeval, homeopatskih zdravil. Svojo zdravnico komaj poznam. Ne tečem. Sovražim občutek utrujenosti v mišicah. Bolečino v pljučih od zraka, ki poskuša na silo prodreti vanje. Sovražim dolgčas, ko sem sama s sabo in gledam v konice čevljev, ki se premikajo: leva-desna-leva-desna. Tečem in gledam na uro, ali je minilo že dovolj časa, da lahko neham. Ne hodim v adrenalinske parke in ne maram ekstremnih športov. Saj je dovolj neumnih načinov, na katere lahko umreš, tudi če ne izzivaš.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.