Kitajska borza izgubila tretjino vrednosti

Medtem ko se v Evropi večina ukvarja z grško krizo, se prava finančna drama odvija na drugem koncu sveta – na Kitajskem, kjer so borze v samo treh tednih izgubile več kot tretjino vrednosti. Včeraj je indeks na Šanghajski borzi takoj po odprtju padel za 8 odstotkov in se nato ustalil na 6-odstotnem padcu. Zaradi intervencij države in zaradi hitrega padca vseh delnic se je več kot 1300 podjetij, okoli 40 odstotkov vseh podjetij na Kitajskem odločilo, da preneha s trgovanjem, da bi tako preprečile novo padanje. Trg, ki so mu pripisovali moč »samoregulacije« je preprosto prenehal delovati. Vse to pa se je zgodilo kljub številnim intervencijam države in borznih regulatorjev.

Velik padec je posledica izjemno velike rasti vrednosti podjetij pred tem. Med junijem leta 2014 in junijem 2015 je indeks kitajskih delnic zrasel za okoli 150 odstotkov. Večinoma zaradi »trgovanja na margini« oziroma »na robu«, prakse, kjer trgovci kupujejo delnice s sposojenim denarjem bank. V tem primeru lahko borzni posrednik zahteva več denarja, če cena delnic pade. Ob tem se je na borzo zlilo veliko denarja iz trga z nepremičninami, za njim postoji veliko manjših investitorjev. Namesto, da bi bilo takšno trgovanje podvrženo natančnim pravilom, so bila ta pravila liberalizirana. Vsota denarja v teh transakcijah je hitro narasla z 403 milijard juanov na 2,2 trilijona juanov, še okoli 2 trilijona juanov pa sta se na borzo prelila s pomočjo drugih nedovoljenih finančnih instrumentov. Vlada in regulatorji so nato začeli omejevati to trgovanje »na robu«, tako da so to prakso dovolili samo največjim posredniškim hišam. Po ostrih ukrepih 12. junija, ki so prizadeli predvsem manjše trgovce, pa se je začela množična prodaja delnic, ki je privedla do hitrega zdrsa vrednosti na borzah. Delnice od tedaj nezadržno padajo. Tudi zamrznitev trgovanja ni prava rešitev, saj bi delnice lahko znova začele padati po »odmrznitvi«. Velik padec še nedavno »cvetoče« borze je postal velik problem tudi za sedanjo vlado Xi Jinpinga, saj se vlada boji, da bi padec vrednosti delnic lahko privedel tudi do upočasnjene rasti gospodarstva. Kitajsko gospodarstvo je v zadnjem času že zmanjšalo svojo rast z nekoč izjemno visokih 14 odstotkov BDP-ja leta 2007 na lanskih 7,4 odstotka. Naslednji podatki v sredini julija pa bi lahko pokazali najnižjo rast doslej. To pa bi lahko vplivalo tudi na svetovno gospodarstvo. Za pokrivanje stroškov izgube na kitajskem trgu so nekateri investitorji že morali prodati nekatere druge dobrine in zato sta se na svetovnem trgu že pocenila baker in srebro.