So podatki o kitajski gospodarski rasti ponarejeni?

Kitajska gospodarska rast je v drugem četrtletju letos dosegla sedem odstotkov, kažejo uradni statistični podatki. Enaka je bila rast kitajskega bruto družbenega proizvoda (BDP) po teh podatkih tudi v prvih treh mesecih letos. Po teh podatkih je letošnja kitajska gospodarska rast veliko presenečenje, saj je boljša od pričakovane, ocenjuje Frankfurter Allgemeine. Analitiki so namreč pričakovali padec na 6,9 odstotka. Tudi kitajska akademija za družbene vede, ki je najpomembnejši vladni možganski trust, je napovedovala, da bo kitajska gospodarska rast zaradi šibkega izvoza, padanja dobičkov državnih koncernov in padca na borzah v drugem četrtletju manjša od sedem odstotkov. Lani se je kitajski BDP povečal za 7,4 odstotka.

Ni čudno, da so se spet pojavili stari dvomi v uradno kitajsko statistiko. Kitajska vlada od lani res poskuša z različnimi ukrepi podpreti gospodarstvo. Od lanskega novembra je centralna banka že štirikrat znižala obrestno mero. Znižala je zahteve za rezervacije bank, da bi spodbudila povečanje kreditiranja podjetij in s tem gospodarsko rast.

Kitajske borze po objavi najnovejših podatkov o gospodarski rasti niso pokazale navdušenja, na kitajskem družbenem omrežju Weibo, ki je podobno Twitterju, so uporabniki razširili informacije, da obstaja možnost, da je kitajski statistični urad podatke ponaredil.

Razprava o zanesljivosti uradnih kitajskih statističnih podatkov ni nič novega. Sam predsednik vlade Li Keqiang je potrdil upravičenost dvomov v uradno statistiko. V tajnem pogovoru z ameriškim veleposlanikom je leta 2007 dejal, da je stopnja rasti kitajskega BDP umetno izračunana, da bi izpolnili politične načrte. Kdor želi vedeti, kaj se v kitajskem gospodarstvu zares dogaja, naj po predsednikovih besedah raje pogleda podatke o porabi energije in odobritvah kreditov. Da je ta pogovor postal javen, je zaslužen ameriški žvižgač Edward Snowden.

Nekateri zahodni ekonomisti pa izpostavljajo, da je objavljena kitajska gospodarska rast premajhna, ne pretirana, ker na kitajskem statističnem uradu pri izračunu vselej podcenjujejo vlogo potrošnje.

Na kitajskem statističnem uradu so zatrdili, da podatki, ki so jih objavili, niso preveč napihnjeni, izboljšanje je bilo »težko izborjeno«. Junijski borzni zlom se je zgodil prepozno, da bi ga lahko upoštevali pri najnovejšem izračunu rasti BDP, tudi zaradi tega ti podatki najbrž ne kažejo realnih razmer v kitajskem gospodarstvu. Anne Stevenson-Yang, direktorica za področje raziskav na pekinškem inštitutu J Capital Research, pravi, da je borzni zlom posledica tega, da kitajsko gospodarstvo temelji na dolgovih. Po njenih podatkih 24 tisoč milijard juanov, za kolikor se je v zadnjem letu povečala vrednost delnic na kitajskih borzah, ne izvira iz nove vrednosti, ki so jo ustvarila podjetja, ki jim prihodki padajo. Večina tega denarja je bilo ustvarjenega iz zraka. Ukrepi, ki jih je po borznem zlomu sprejela kitajska vlada, finančne krize ne bodo preprečili.