Tajna študija IMF: Grčiji 30-letni moratorij ali odpis dolgov

Eden največjih problemov zadnjega dogovora Grčije s »trojko« oziroma z institucijami je tudi v tem, da sploh ne predvideva odpisa dolga, kljub temu, da so tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot tudi predstavniki Evropske komisije že med pogajanji potrdili, da je grški dolg nevzdržen in potreben bistvenega zmanjšanja. Predstavniki EU so poskušali 2. julija celo preprečiti objavo poročila IMF o nujnosti zmanjšanja grškega dolga, vendar so nato to prepoved objave preprečili predstavniki ZDA, prepričani, da je potrebno pred koncem pogajanj in grškim referendumom ljudem predstaviti vse razpoložljive podatke. Sedaj pa je v medije pricurljala nova študija IMF, ki kaže, da bi bilo za vzdržnost grškega gospodarstva Grčiji odpisati ali odložiti bistveno večji del dolga, kot pa se je to predvidevalo doslej. Tudi zaradi novih ukrepov Evropske centralne banke (ECB), ki je Grčiji pred referendumom preprečila dotok denarja, zaradi česar je grška nacionalna banka morala zapreti grške banke.

Evropske države, ki so Grčiji posodile denar in nase prevzele breme slabih kreditov nemških in francoskih bank - med njim tudi Slovenija - bi v skladu z omenjeno študijo morale Grčiji odobriti najmanj 30-letni odlog plačevanja dolgov ali pa Grčiji odpisati velik del dolga, v kolikor želijo, da si Grčija res opomore in odplača vsaj del svojih dolgov. Tajna študija IMF torej v celoti potrjuje to, kar so grški predstavniki trdili ves čas: da je raven grškega dolga »nevzdržna« in to kljub 86 milijardam novih posojil, ki v tem pogledu torej v prav ničemer ne rešujejo grškega problema. Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je na primer trdil, da razumevanje tega problema zahteva »matematično znanje osemletnika«, v zadnjem pogovoru za ameriške medije pa je povedal, da je na svoje racionalne argumente z druge strani zmeraj naletel na zid. In da je bilo popolnoma vseeno, ali bi za zaprtimi vrati predstavnikom evroskupine, v kateri ima svoj sedež tudi Slovenija, navajal ekonomske argumente, ali pa bi »zapel švedsko himno« - odgovor je bil vedno enak.

»Dramatično poslabšanje vzdržnosti dolga kaže na potrebo do zmanjšanja dolga na raven, ki je veliko pod to, o kateri se je razpravljalo doslej in ki je bila predlagana s strani Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM),« piše v dokumentu IMF. Grčija je bila medtem prisiljena podaljšati tudi »počitnice bank, ki še naprej ostajajo zaprte.

Študija pravi, da bo grški dolg v naslednjih dveh letih narasel na skoraj 200 odstotkov BDP in bo tudi še leta 2022 večji od 170 odstotkov bruto družbenega dohodka. Prejšnje študije so za naslednji dve leti predvidevale 177-odstoten dolg v primerjavi z BDP-jem, za leto 2022 pa 142-odstoten dolg.

Grške finančne potrebe bodo večje od 15 odstotkov BDP in bodo še naprej naraščale, pa tudi te projekcije ostajajo predmet »resnih tveganj za poslabšanje. Evropski posojilodajalci bi zato morali Grčiji odobriti najmanj 30-letni odlog plačevanja tako starih kot tudi novih dolgov v višini 86 milijard evrov, ali pa bi morali »sprejeti globoke reze v dolgovih« oziroma tako imenovano »striženje« (haircuts) dosedanjih grških dolgov.

Vse to pa dokazuje, da je dogovor, ki je bil sprejet med grškimi pogajalci ter upniki z Nemčijo na čelu po 17 urah pogajanj, bistveno pomanjkljiv in zato v sedanji obliki nikakor ne bo mogel rešiti problemov Grčije in EU. Grčija si obenem ne bo mogla privoščiti novega zadolževanja na mednarodnih trgih, saj bi zahtevane obresti privedle do naraščanja nevzdržnega dolga še naprej. Študija IMF zato tudi izpodbija oceno evropskih uradnikov, da bo imela Grčija dostop do mednarodnih finančnih trgov že leta 2018.

Študija je bila objavljena v pomembnem trenutku, ko bo o ukrepih moral glasovati grški parlament, takoj za njim pa tudi nemški. Nemški finančni minister je ob tem prvič pokazal javno nestrinjanje s kanclerko Angelo Merkel, ko je dejal, da si mnogi v nemški vladi željo, da bi Grčija izstopila iz območja evra. Predlagal je tudi petletni »time-out« oziroma začasni izstop Grčije iz območja evra, vendar ta predlog ni bil sprejet. Nenavaden je tudi položaj Aleksisa Ciprasa, ki je na javni grški televiziji dejal, da »ne verjame v dogovor« z evropskimi upniki, kljub temu pa parlament poziva, da naj ga sprejme, saj je to edina pot, da Grčija ostane v EU. Okoli 30 poslancev vladajoče grške Sirize je že izrazilo nasprotovanje sprejetemu dogovoru. Grčija nov dogovor z »trojko« sicer lahko sprejme s podporo opozicije, vendar bi to lahko privedlo do razcepov v vladajoči koaliciji in naraščanja popularnosti grške neonacistične Zlate zore.