Načrt trojke: Grčijo čaka »spirala smrti«

Vse kaže, da bo tudi zadnji načrt o finančnem reševanju Grčije, ki ga je Grčiji »z nožem na vratu«, kot se je izrazil predsednik grške vlade Aleksis Cipras, vsilila »trojka«, propadel še predno bo uveljavljen –enako kot se je zgodilo s prejšnjima dvema načrtoma. V to je popolnoma prepričan nekdanji finančni minister Grčije Janis Varufakis, ki je zapustil svoj položaj. Ker se je to zgodilo samo dan po referendumu, na katerem so Grki s skoraj 62 odstotki glasov zavrnili t.i. »varčevalni« načrt trojke, se je zdelo, da gre za poskus »koraka nazaj« in koncesije grške vlade »institucijam«, pozneje pa se je izkazalo, da gre za načelen spor med Varufakisom in Ciprasom oziroma med manjšino in večino znotraj Sirize glede načina reševanja finančnih problemov Grčije ter območja evra. Tudi Varufakis priznava, da je imel Cipras le malo drugih možnosti in da mu je preostalo le, da podpiše ponujeni sporazum. »Dali so nam izbiro med tem, da nas ali likvidirajo, ali pa podpišemo kapitulacijo. In on se je odločil, da je kapitulacija prava strategija,« ocenjuje Varufakis.

Aleksis Cipras je takoj zatem preuredil svojo vlado in zamenjal neposlušne ministre Sirize, ki so želeli uresničiti voljo ljudstva, kljub temu pa bo predsedoval ministrom, ki enako kot on sam dvomijo v možnost uresničitve načrta Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB). Načrt je medtem sicer z veliko večino, toda ob precej zadržanem nastopu kanclerke Angele Merkel podprl tudi nemški parlament, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je kljub temu izrazil prepričanje, da bi bilo bolje, če bi Grčija vsaj za pet let ostala izven območja evra. Evropski svet je medtem odobril dodatnih 7,1 milijarde evra pomoči Grčiji, s katerimi bo Grčija lahko odplačala že zapadli obrok dolga IMF ter 3,5 milijarde evrov dolga ECB, saj bi v drugem primeru Grčija ostala brez možnosti uporabe sklada za evropsko pomoč.

Največja težava načrta je to, da vanj ne verjamejo niti njegovi podpisniki. Grški predsednik vlade Aleksis Cipras je sam dejal, da »ne verjame« v načrt, da pa ga je »sprejel, da bi se izognil potencialno katastrofalnemu bankrotu in izhodu iz območju evra«. »Imel sem naslednjo izbiro: ali podpišem sporazum, s katerim se ne strinjam v številnih točkah, druga pa je bila neurejen bankrot,« je Cipras povedal v grškem parlamentu. »Ne vem, če smo naredili pravo stvar. Vem, da smo naredili nekaj, za kar smo menili, da nimamo možnosti druge izbire,« je dejal novi grški minister za finance Evklid Cakalotos.

Kljub temu pa tudi IMF ocenjuje, da je grški dolg nevzdržen in da ga bo potrebno ali odpisati, ali pa Grčiji omogočiti 30-letni moratorij. Pri tem je IMF Nemčiji in EU postavil resno oviro, saj v programu ne bo sodeloval, v kolikor eden od obeh pogojev ne bo izpolnjen. Razlog za to »prijateljsko« gesto IMF-a do Grčije je seveda pragmatičen – obroki dolgov IMF zapadejo veliko prej kot pa obroki ECB, zato si mednarodni denarni sklad seveda želi hitrega »olajšanja« za Grčijo, vendar z zelo sebičnim razlogom - da bi najprej dobili vrnjene svoje dolgove. Vendar pa celo tuji upniki priznavajo, da je pogoj, da mora Grčija več desetletij dosegati proračunski presežek v višini 3,5 odstotka težko uresničljiv, saj je, kot priznava v svoji zadnji študiji tudi IMFDS, »samo nekaj« držav uspelo doseči takšen presežek, pa še to ne dalj časa.

Zato je pred Grčijo, kot ocenjuje prijatelj Janisa Varufakisa in profesor na Univerzi v Teksasu James K. Galbraith »smrtonosna spirala«. Novi davki bodo privedli do zmanjšanja porabe in propada bank, najprej v Grčiji in nato še v Evropi. Grški DDV se bo dvignil na 23 odstotkov, v turizmu pa bo skočil za kar 10 odstotkov, to pa seveda velja tudi za vse restavracije in hotele v Grčiji. Grčija bo s tem postala nekonkurenčna destinacija v primerjavi s sosednjo Turčijo in drugimi turističnimi državami. Promet bo znova upadel, s tem pa bodo znova upadli državni prihodki. V skladu z zahtevami »trojke« pa bo takoj sledilo »avtomatsko« zmanjševanje plač in javnih izdatkov, vse zaradi doseganja zveličavnega cilja – presežka proračuna in plačevanja mastnih obrestih za najete kredite. Na področju dela se bo nadaljevala deregulacija, kolektivna pogajanja pa bodo omejena. Plače bodo zato padle, namesto da bi se država uspešno borila proti korupciji in delu na črno bo dela na črno in poslovanja z gotovino še več. Tako bodo državni prihodki znova upadli, rezultat pa bodo še nižje plače in pokojnine. Ob tem bodo tujim podjetjem prodana podjetja za proizvodnjo elektrike in vode, cene pa bodo narasle. Bančni sistem bo medtem od slabega stanja pristal v katastrofalnem stanju.

Denar se v banke ne bo vračal – ljudje ga bodo dvigovali, ker bodo morali živeti, ker se bodo z gotovino izogibali davkom in ker bo popolnoma jasno, da so banke obsojene na propad. Depoziti se bodo še zmanjševali, evropska pomoč iz »ELA« skladov se bo še povečevala, vse dokler »se Evropska centralna banka ne bo predala in zaprla banke, tokrat z dobrim razlogom. In grški varčevalci bodo izgubili tisto, kar bo v bankah pač še ostalo,« ocenjuje Galbraith, ki je bil te dni na obisku pri svojem prijatelju, nekdanjem grškem finančnem ministru Janisu Varufakisu.

Vse, kar smo videli, se bo torej že čez nekaj mesecev ali let znova ponovilo, k temu pa je dala svoj prispevek tudi Slovenija, članica evroskupine, ki brez lastne strategije poslušno sledi Nemčiji pri njenem ustvarjanju »nemške Evrope.« Grčija bo po tem zadnjem eksperimentu še bolj siromašna, »spirala smrti« pa v prihodnjih mesecih verjetno ne bo več omejena samo na Grčijo. Razmere v Španiji, Italiji, Portugalski ali Irski so daleč od stabilnih. Janis Varufakis je v pogovoru za BBC dejal, da bo načrt »propadel«, ter da bo v zgodovini obveljal kot »največja katastrofa makroekonomskega upravljanja.« Na vprašanje, kdaj misli da bo propadel, je Varufakis odgovoril na kratko: »Je že propadel.« Kot najpomembnejši strateg tega propada pa bo v zgodovini zapisan predsednik Evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki zna v intervjujih povedati marsikakšno nepomembno podrobnost o tem, kje je bil on sam v kakšnem trenutku ob pomembnih odločitvah v Grčiji, na logične argumente Janisa Varufakisa pa je na pogajanjih, ki so bila usodna, odgovarjal – le z molkom.