Arbitraža: slovenski član sodišča obveščal MZZ

Hrvaški časnik Večernji list je poročal, da je slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec o podrobnostih z zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillaumea in ostalih sodnikov obveščal slovensko zunanje ministrstvo, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela. Časnik je objavil tudi posnetke pogovora med Sekolcem in slovensko agentko na sodišču Simono Drenik.

Sekolec naj bi novembra lani poklical Drenikovo in se pritožil, da je meja na kopnem še odprta ter da ni zadovoljen s potekom razprave. Kot je povedal, naj bi Guillaume med premorom za kavo na eni od razprav dejal, da ni treba več toliko pritiskati, saj so »Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli«. Slovenski član sodišča je slovenski diplomatki še povedal, da bo razmejitvena črta v Piranskem zalivu verjetno potekala od ustja Dragonje naravnost do meje z Italijo ter da bo Slovenija dobila 75 ali 66 odstotkov Piranskega zaliva, navaja časnik. Drenikova naj bi mu naročila, naj bo osredotočen zgolj na nekaj spornih točk ob kopenski meji, kot so protipoplavni nasipi na Muri, območje vasi Brezovec in soline. Sekolec pa ni bil tako popustljiv glede kopenske meje kot Drenikova, ki je bila zadovoljna z razmejitvijo na morju, saj je to najpomembneje za Slovenijo. Zato je slovenski sodnik od Drenikove zahteval, da mu zagotovi »strelivo«, s katerim je želel vplivati na sodnike tudi glede kopenske meje, poroča časnik.

Časnik je ob tem opozoril, da so glede na arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo člani arbitražnega sodišča neodvisni in nepristranski, ne glede na to iz katere države prihajajo, njihovi pogovori pa zaupni. Sekolec in Drenikova sta nastopala enotno ter ne kot nepristranski sodnik in stranka v postopku, dodaja.

Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se pojavila marca letos, ko se je slovenski zunanji minister Karl Erjavec skliceval na neuradne informacije in dejal, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, kar bi pomenilo, da bo sodišče odločilo v prid Ljubljane. Hrvaška je zahtevala, da arbitražno sodišče in slovenska stran odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da uhajanja informacij ni bilo.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je dejala, da bodo preverili navedbe, ki jih je objavil časnik Večernji list. Če se bo izkazalo, da so navedbe resnične, bo to drastično spremenilo stanje glede arbitražnega postopka, je dodala.

Poleg tega je Pusićeva dejala, da bodo poleg arbitražnega sodišča o vsem obvestili tudi Evropsko komisijo, ki je imela pomembno vlogo pri podpisovanju arbitražnega sporazuma. Iz tiskovne agencije komisije so sicer že sporočili, da arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške ne sodi med pristojnosti EU. EU in Evropska komisija nista ne neposredno ne posredno vpleteni v arbitražni proces. Evropska komisija v celoti podpira delo arbitražnega sodišča in je prepričana, da bodo pravila spoštovana.

Premier Miro Cerar do konca postopka oziroma do objave odločitve arbitražnega sodišča ne želi komentirati navedb Večernjega lista, so sporočili iz njegovega kabineta. Dodali so, da premier meni, da gre pri zadevi očitno za vnaprejšnji poskus vplivanja na končno odločitev arbitražnega sodišča. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pisanje hrvaškega časnika označil za neumnost oziroma del hrvaške volilne kampanje.

Arbitražno sodišče je sicer napovedalo, da bo odločitev v sporu o meji med državama objavilo decembra. Odločitev bo dokončna in obvezujoča za obe strani v postopku.